Lep pozdrav vsem, ki to berete in že vnaprej se zahvaljujem za vsak odgovor. Imam namreč velik problem in nekako nevem kaj bi naredila. Torej, začela bom na začetku. Stara sem 17 let in trenutno hodim na zmenke s 30 let starim moškim. Spoznala sem ga tekom letošnjega poletja, sva se zgolj malce spogledovala, ker je vedno nekako naneslo, da je bil zraven kakšen družinski član in bil je zadržan. Nato sva se srečala enkrat ko sem bila sama in povabil me je na kavo, nato še na kosilo in potem sva si izmenjala telefonski številki. Prej ga sicer nisem poznala. Nato čez kakšen teden sva odšlaže na drugi zmenek in takrat mi je tudi povedal, da sem njegova prva punca, no on ima tudi redno službo pa tako naprej… Treba je še povedat, da je zelo skrben in ga dosti skrbi zame in je na splošno gentleman in zdi se, da bi imel rad resno zvezo z mano. Vse lepo in prav, nato pa sem zaupala najboljši prijateljici, da imam fanta,ki je 13 let starejši od mene in to jo je čisto šokiralo, ker jo skrbi, da se mi ne bi kaj zgodilo in pravi mi naj ga pustim, če ne, bo povedala mojim staršem za katere nisem čisto prepričana,kako bi reagirali na tako novico, čeprav je tudi.
med njima zelo velika razlika v letih. In nevem več kaj naj naredim, naj ga pustim,ker bi bila lahko kasneje prizadeta ali naj vztrajam z njim? Ali naj kaj povem staršem, on mi pravi naj jim zaupam,ko se mi bo zazdelo,ampak se bojim, da bi mi preprečila razmerje z njim. Sem se zelo že navezala nanj in vsakič ko se posloviva mi je huje, ker se vidiva samo enkrat na teden.

Pozdravljena, vrtnica12345!

Hvala za vaše sporočilo in zaupanje. Tale zaljubljenost in dilema, v kateri ste se znašli, vas je kar nekoliko presenetila, kajne? Privlačnost, v kateri se izrazi vse, kar je zapisano v naš telesni spomin, je po svoje lahko nepredvidljiva, nikoli ne veš, kako, kdaj in ob kom te pokliče, običajno pa prinaša s seboj priložnost za to, da naredimo iz nje nek razvojni korak.

Zapisali ste, da doživljate to, kar se dogaja, kot velik problem, ob katerem ne veste, kaj bi naredili. Po eni strani je vse steklo spontano in samoumevno, po drugi strani pa vas je kar nekoliko šokiral odziv prijateljice, ki jo je močno zaskrbelo za vas in to, da se vam ne bi kaj hudega zgodilo. Sprašujete se, ali je prav, da nadaljujete s tem odnosom, saj vas skrbi, da bi se lahko pokazale določene ovire in bi bilo kasneje morda še veliko bolj boleče, če bi morala končati vajino zvezo. Čutite namreč, da se na fanta vse bolj navezujete.

Iz vaših besed se da čutiti, da vam ni vseeno, kaj se dogaja, saj ste oseba, ki ji ni vseeno za odnose, ki jih gradite. Z odnosi se ne poigravate in rada bi sprejela dobro odločitev, s katero bi bila pomirjena, pa naj gre v eno ali drugo smer. Iz vsakega stavka tudi veje občutek, da je fant do vas spoštljiv, kar zelo cenite.

Ena prvih stvari, ki bi vam jih rad sporočil, je zagotovo to, da bi se bilo dobro čimprej iskreno pogovoriti z vašimi starši, ki vas najgloblje čutijo in razumejo. Posebej, če je tudi pri njiju velika razlika v letih, kot pravite. Upam, da pri njih lahko dobite toliko prostora, da boste lahko ob njihovem odzivu začutili sebe, svoje občutke v zvezi z vajino zvezo in tem, ali se vidite v prihodnosti v takšnem odnosu ali ne. Če bodo tudi oni pristopili do vas tako, da bodo dali prečutene in iskrene odzive, v katerih boste čutili, da so vas začutili in razumeli, boste veliko lažje sprejeli odločitev, s katero boste pomirjeni. Mogoče vas je sicer strah, da bodo takoj proti in da se bo z njimi zelo težko iskreno pogovoriti, mislim, da je vsekakor vredno poskusiti, morda pa se bodo starši v tej situaciji izkazali in vas bodo začutili in dali odziv, ki vam bo v resnično pomoč. To bi vsekakor pomenilo velik korak tudi za vaše odnose.

Nekaj vprašanj se mi še poraja ob vaši situaciji, ki pa bi jih rad delil z vami, morda vam bo kakšno izmed njih v pomoč pri odločanju.

Kako pa je vam vstopati v odnos s tem fantom, ki je 13 let starejši od vas in v precej drugačni življenjski situaciji? Pravite, da ima redno službo, torej tudi nek drugačen krog ljudi, svet, ki je vam verjetno še nekoliko tuj in nepoznan. Kako vam je pomisliti na oddaljenost med vajinima svetovoma, svetom vaših in njegovih prijateljev? Vas ta oddaljenost prestraši? Kako bi ga bilo pripeljati na druženje z vašimi sošolci, na kakšno zabavo? Imate občutek, da bi bilo to za vas nekaj prijetnega, nekaj, na kar bi bili ponosni, ali bi se morali obremenjevati z občutki izpostavljenosti, sramu in se bi takšnim situacijam raje (zavestno ali pa tudi nezavedno) izogibali? Kako bi bilo za vaju, če bi se vi v njegovem krogu, ali pa on v vašem, ne bi dobro počutili?

Predvidevam, da ste srednješolka. Kakšne načrte imate vi za svojo prihodnost, se želite vpisati na študij? Kako vidite ta vidik v povezavi z vajinim odnosom? Kako bi se odzvala v primeru razpetosti med študijem in družino?

Pravite, da je fant zelo skrben in da ga dosti skrbi za vas, ne poveste pa, v zvezi s čim ga skrbi. Ali je kakšen poseben razlog za to skrb? Vas je strah, da bi iz te skrbi, ki jo morda zaenkrat še doživljate kot pozornost, ki vam godi, vse skupaj preraslo v kontrolo in nezaupanje ali pa strah pred izgubo? Ali vam ustreza to, da vam fant s svojim položajem, starostjo, izkušnjami daje določeno varnost in nekako obljublja, da bo poskrbel za vas? Imate občutek, da bi se počutila enakovredno v tem odnosu?

Pomembno se mi zdi tudi vprašanje, ali boste ob fantu, ki je toliko starejši od vas, lahko ohranjala svoj notranji ritem navezovanja, vstopanja v spolnost, ki bo čustveno varna, povezana s temeljno odločitvijo, da se res želita podariti drug drugemu, ali bo vse skupaj potekalo prehitro, brez prave pomirjujoče in varne bližine, bolj iz strahu pred izgubo. Tukaj vas pa zelo odločno spodbujam k temu, da prisluhnete sebi, saj čutim, da imate v globoko sebi dovolj samospoštovanja, da boste znali ohraniti varne meje.

Vrtnica 12345, pomembno se mi zdi, da v vsem skupaj res prisluhnete sebi in se odločite tako, da boste mirni. Čutim, da to odločitev v sebi doživljate kot pomembno in v sebi nemirno iščete oporno točko, ob kateri bi se lažje odločila. Ni vam treba ostati v odnosu zato, da ne bi prizadeli fanta, če tako čutite. Fant bo s tem ok, če se razideta na spoštljiv način. Prav tako vam seveda ni treba zapustiti fanta zato, ker je med vama razlika v letih in vaju okolica gleda s kakšnimi predsodki, če ste globoko v sebi mirna, da je ta odnos pravi. Vsekakor bi bilo dobro, da se o vseh teh vprašanjih pogovorite tako s starši, kot s fantom.

Zaupam v vas, da boste našli v sebi prave odgovore in pogumno ter mirno sprejeli odločitev, ki bo tista prava. Vse dobro!