Pozdravljeni!

Da opišem, kaj se mi je zgodilo v zelo znanem lokalu v Ljubljani!
Veliko let že hodim na kosila v različne lokale, odvisno pač, kje imajo najboljšo hrano tisti dan, ki meni ustreza. Za kosilo imam med službo na voljo pol ure, zato tistih nekaj gostiln, v katere hodim, me že vsi poznajo in sem čisto domača, kramljam in se dobro razumemo. V eni izmed teh gostiln imajo več natakarjev, z vsemi sem v dobrih odnosih in takoj ko me zagledajo, se smehljajo in jaz samo povem, kateri meni mi je všeč, hitro pojem in zadovoljno odidem.
Torej poleti pa pridem v gostilno in imeli so nepopisno gnečo. Usedem se za mizo in do mene prileti natakar in me dobesedno nahruli, zakaj sem se usedla točno za mizo, ki še ni pospravljena.
Debelo sem gledala, ampak nisem dala preveč pozornosti na to, pač nekdo, ki ima ta dan slab dan. Ampak potem sem dolgo čakala, da me je sploh prišel vprašati, kaj bom naročila in potem sem ga še lovila, ker sem želela poravnati in oditi. Dejansko pa mi je ta dogodek takoj šel iz glave, ker se nočem obremenjevati z slabim dnem nekega neznanca.
Ti spomini pa so se mi prejšnji teden zelo obudili.
Namreč pridem zopet v to gostilno, točno sem vedela, kateri meni bom vzela in bil je ta natakar, ki sem ga tokrat videla drugič. Vendar brez slabih misli, sem se usedla in čakala. In čakala. In čakala. On je letal mimo mene, res je tam gneča vedno, ampak minilo je 20 minut in še 10 minut sem imela za kosilo. Ponavadi sem vedno dobila prej kot v 10 min. Stalna stranka pač.
Ulovila sem ga, ko je letel mimo in ga vprašala, če lahko pride me vprašat, kaj bom jedla. No prišel je z nekim čudnim nasmeškom, pa še vedno nisem bila preveč nervozna, ker jaz imam visok prag potrpežljivosti in ljudi razumem, ko delajo in so v stresu, tudi sama sem 20 let delala z ljudmi.
Potem sem čakala nadalnjih 10 minut, da sem dobila hrano. Itak sem že zamudila rok, v katerem naj bi že odšla. Pa sem mu rekla, da bi rada takoj plačala, da bom lahko takoj odšla in je prijel kartico in jo vrgel po mizi, za katero sem sedela in odletel. Sedaj pa sem že imela cmok v grlu. Pa še cmoki so bili za kosilo 🙂
Ampak čudno obnašanje se je nadaljevalo. Za sosednjo mizo so ga pobarali, da že dolgo čakajo na račun in jaz sem še jedla in začel jim je razlagati, da mora meni računati pred njimi, ker se”gospodični” zelo mudi. Ne da se povedati, s kakim sarkazmom je bilo to rečeno. Toliko, da so se potem tisti gostje začeli kregati name, da se mi nič ne vidi, da bi se mi mudilo in zakaj mora meni prej poračunati. Pa je res, nisem dajala vtisa, da bi bila živčna, nervozna, ker sem se v življenju naučila, da je bolje biti miren. No res je prišel najprej do mene in ne pretiravam, če sem mu 3x rekla, da imam tam določen popust, ker se mi je že svitalo, da me ignorira. Poračunal je in že ga ni bilo več. Še prej mi je z čudnim nasmeškom povedal, da je tam v gostilni ena negativna oseba in da je zaradi nje zelo težko delati. Začudeno sem ga pogledala in vprašala, kdo naj bi to bil.Naivna kajne?In ko sem pogledala na listek, i popusta, ki sem ga bila vedno deležna, seveda ni obračunal. Gostje za sosednjo mizo pa so se zgleda zavedli, da je obnašanje natakarja res čudno in nesramno in so me ob mojem sedaj že hitečem odhodu zelo spoštljivo pozdravili.
Ker je bila situacija res milo rečena neprimerna, sem po končani službi odšla tja, da mu povem, da račun ni bil prav izstavljen in pripravljena sem bila na to, da se bo opravičil, da je imel gnečo in jaz bi bila pripravljena razumeti. Ampak ne. Ko me je zagledal, je prišel in me začel nadirati, da sem najbolj negativna oseba v celi gostilni in da manipuliram z vsemi, ter da samo zahtevam in zahtevam in da temu ni nihče kos. Jaz sem stala z odprtimi usti, ker sploh nisem prišla do besede. Človek, ki me je prvič, oz. drugič v življenju videl, je spuščal name tak strup, kakor da bi bila njegova najhujša sovražnica. Z njim se ni bilo možno pogovoriti. Sama delam s strankami in nikdar si nisem upala karkoli strankam ugovarjati, ker sem jaz tam zaradi strank, ne one zaradi mene. Stranka je kralj in jo je potrebno pustiti, da pove in razumeti, pa čeprav je še tako negativna, se vsako stranko lahko pomiri in razveseli, da gre z nasmeškom od tam. Jaz pa sem doživela tak napad, v bistvu pa sem prišla samo pojest in pošteno za to plačat. Kaj je bilo s tem človekom? Mimo je prišel drug natakar in je temu človeku rekel, da najbolje, da se mi opraviči in on ga je grdo gledal in ko je šel stran,me je spet začel nadirati, da on je profesionalec in da se ne bo pustil manipulirati. Zares nisem sploh imela prilike povedati niti besedice in sem se lahko samo obrnila in odšla skozi vrata. Priznam, to mi je pokvarilo kar nekaj ur tistega dne. Kaj zdaj storiti? Poklicala sem šefa, ker mislim, da o takem vedenju je treba povedati. Pri svojih letih pa si zaslužim nekaj spoštovanja, kar to ni bilo, ker ta natakar se je obnašal res po domače tako, kot da bi skupaj krave pasla in da sem jaz njegovo kravo ubila. Šefa nisem dobila, ker je zelo zaseden. Jaz bom morda na to pozabila, ampak ostal je tak grenak okus in tja seveda niti pod razno ne grem več. Ampak dejansko me je ta natakar zelo ponižal in užalil. En dan sem tudi poklicala in pustila številko, naj me šef pokliče, a me ni.
Naj pustim, kot da ni bilo nič? Če povem šefu in če bo človek degradiran, pa tudi ne vem, kako bi se jaz počutila, ker nisem še nikoli imela take zadeve. Ampak zadeva me žre in cel čas mi nekaj govori, da ni prav, da bi pustila, kot da se ni nič zgodilo. Verjamem, da imajo polno prometa in da se ne bo nihče sekiral zaradi ene osebe, če ne bo več prihajala tja na kosilo.
Kaj pa vi menite, vesela bom kakšne povratnega mnenja.
Sem pa to našla nekaj o obnašanju do gostov na netu, s čimer se popolnoma strinjam. Gost bi se lahko po trepalnicah metal, pa ga natakar ne sme kar nahruliti. …

Lep pozdrav vsem, ki ste to prebrali…

In še iz neta:

Ne pozabi, jaz sem tvoj gost …

Pogosto me obtožuješ, da sem zahteven. Verjamem, da je to zato, ker me ne poznaš prav dobro. Ali ni jasno, če
sem že zapravil denar, da hočem biti zadovoljen s storitvami?

Pozabi na moje želje in bom preprosto izginil. Ustrezi tem željam in postal bom tvoja zelo lojalna stranka. Še malo
povečaj moje zadovoljstvo s kakšno malo pozornostjo in prijaznostjo in bom živi oglas za tvojo restavracijo.

Če kritiziram tvojo hrano ali storitev, kar bom naredil vsakič, ko ne bom zadovoljen in povedal bom vsem, ki me
bodo poslušali, se zamisli. Ne izmišljujem si nezadovoljstva. Vzrok je v tem, da ti nečesa nisi opravil na način, da
bi dosegel moja pričakovanja. Poišči vzrok in ga odstrani, če ne boš izgubil kot gosta mene in moje prijatelje.

Lahko jem hitro ali počasi, kot se pač počutim. Ne dovolim, da me siliš, da odidem in sovražim čakati. To je
privilegij, ki ga pridobim s tem, ko plačam za tvojo storitev. Če sem danes prišel samo na solato, ne pozabi, da če
boš sedaj imel primeren odnos do mene, se vrnem morda z večjim apetitom.
Te dni je moj okus bolj prefinjen kot nekoč. Navadil sem se na boljše stvari in moje potrebe so bolj kompleksne.
Pripravljen sem več zapraviti in imam več denarja za zapravljanje, a vztrajam, da za visoko ceno dobim visoko
kakovost.

Predvsem sem človek. Občutljiv, še posebej ko zapravljam denar. Ne prenesem, da me nekdo ignorira ali gleda z
viška. Sem ponosen. Moj ego potrebuje tvoj prijateljski in osebni pozdrav.
Seveda, da sem tudi važič. Toda ne obsojaj me zaradi tega, saj si tudi ti kdaj takšen. Samo malo nasmeha in truda,
da izpolniš moje kaprice. Težek teden je za mano. In zapomni si, ko me ti dobesedno hraniš, moj denar figurativno
hrani mene.

Mislim, da si si dovolila preveč ponižanja. Verjamem pa, da te je odnos natakarja šokiral. Meni osebno v tej zgodbi nekaj manjka. Namreč razlog, da se je tako obnašal. Če se tako obnaša z vsemi gosti, tako ali tako ne bo dolgo tam. Prav bi bilo šefa obvestiti, da verjetno izgublja stranke na račun nekega natakarja.

Da res je, v tej zgodbi prav to manjka. In tega tudi jaz ne razumem, jaz sem prišla tja pojest in nič drugega, pa kot že omenjeno, če bi bila najbolj sitna, zahtevna in ne vem kaj še, se ne bi nikoli smel tako obnašati., Prav tole me je tako šokiralo, ker se je brez razloga obnašal na najbolj možno nespoštljiv način..verjetno sem toliko dovolila prav zaradi šoka, ker to nisem pričakovala.

Eno vprašanje

Kako ti uspe v pol ure pojesti kosilo v restavraciji??
Namreč, v gostilno se gre če imaš dovolj časa, da ti postrežejo in vse poteka normalno.
Zakaj pričakuješ, da bo osebje skakalo okoli tebe, ker imaš pol ure časa???
Mar o pomeni, da imaš prednost pred vsemi?
Daj no, razmisli malo. sama tudi delam z ljudmi in verjemi, da je to v restavraciji, ki ima dober promet, natakar pa veliko dela praktično nemogoče.

Zakaj pa je to tako nemogoče? V firmi je na voljo pol ure za malico.
In če si izbereš jed iz ponudbe kosil tistega dne in že veš, kaj naročiš, ni bil nikoli problem. 10 minut, da jed dobim in ostane še 15 minut za jed. V gostilne hodim jest že 15 let med pavzo za malico in ne vem, zakaj je to tako čudno.

Vozim se v restavracijo, kjer 10 min porabim za vožnjo tja in nazaj. 20 min mi ostane za kosilo oziroma malico. Fantje tam res delajo, kot se spodobi. Tudi, ko je gužva, mi praktično vedno uspe pojesti v tem času, ki ga imam. Je pa res, da med malico nimam časa čvekati.
Sicer pa ne vem, kje si videl, da bi avtorica zahtevala kakršnokoli skakanje okrog nje.

Če bi se meni to zgodilo, nebi hodil nazaj moledovat, da bi se mi kdo upravičil, me kdo poklical,…, ampak nebi šel nikoli več v tisto gostilno. Verjamem, da je ni večje sankcije. Nenazadnje si posamezniki lahko dovolijo takšno obnašanje tudi zaradi tega, ker tisti, ki so doživeli neprijetnost še vedno prihajajo – torej jim na nek način mi sami držimo štango.

Vsak lokal mora imeti tudi knjigo pritožb.

Evo, tole si sprintaš in kar nalepiš v knjigo pritožb. Z uho lepilom, da ne bi kdo ven odtrgal. 🙂

No v knjigo pritožb nisem nič napisala, sem pa zadnjič javila nadrejenemu, je obljubil, da se z njim pogovori in da mi javi, kaj in kako. Jaz mislim, da sem svoj del itak opravila, karkoli se bodo oni zmenili, je bila pa res malo prehuda reč, da bi ostala tiho, glede na to, da sem mu dala še možnost, da se pomenimo, a ni bilo iz tega nič. pa je bila edina pot taka. Mislim, da tu služba ne bo vprašanje, ampak samo malo v razmislek o svojem delu in kako ga opravljati v bodoče. Sem pa hkrati tudi pohvalila vse ostale, ker si res zaslužijo.

Mislim, da si naredila najbolj prav za družbo in zase.

Moraš biti res negativna oseba, ker se ti da pisati taka čreva zaradi enega sitnega natakarja.
Če meni ni kaj všeč odidem in se ne vrnem!

In potem noben ne ve, da imajo tam sitnega natakarja, ki sitnari gostom, zaradi česar lahko gostilna tudi propade (zaradi ljudi, ki kar grejo in ne zmorejo podati kritike oziroma opozorila natakarju ali šefu) in nič krivi ljudje (sodelavci) izgubijo službe. Ne vidim nič negativnega v tem, da se je pogovorila s šefom. Kvečjemu pozitivnega.

Ampak bi takoj razčistila.
Lepo mirno bi povedala šefu.
Zakaj bi te poniževali!
Prvič si stalna stranka in jim nosiš denar.
Drugič:do strank je biti treba vedno vljuden in prijazen!
Tretjič:natakar je bedak in primitiven cepec!

Če bi jih dobil po jeziku,bi ga spravil za vedno v usta.
Dokler ne bi prišlo ven kaj pametnega!

Ne daj se drugič!
Ne dovoli!

Mislim da pretiravas… v tako /take gostilno pac ne hodis vec in ke stvar koncana…

in zakaj je tako težko povedat v kateri gostilni se je to dogajalo?

Se je izkazalo, da sem ravnala prav!

Je bilo bolje nekaj ukreniti, kot pa da se izogibam gostilne, kot da bi jaz kaj narobe naredila, poleg tega imajo dobro hrano in bi potem bila na slabšem dvakratno! Ker bi se morala izogibati in hkrati ne bi več jedla tam, ko bi imeli kaj dobrega na meniju.

Res je, za vse plačam zasluženi denar in za to pričakujem normalno postrežbo, ni nujno z nasmeškom, vsekakor pa ne z nadiranjem.

Če bi bila tiho, ne bi prav nikomur naredila usluge in ko človek naredi tisto, kar mu vest veli, se vse postavi na pravo mesto.

In v tem primeru je bilo tako.

In Paco ne vem po kakšnem principu deliš ljudi na negativne in pozitivne.
A so ljudje, ki celo življenje držijo sovraštvo in nezadovoljstvo v sebi bolj pozitivni od tistih, ki to priznajo in napišejo in poskusijo zadevo rešiti v dobro vseh?

lep pozdrav