moja mama
Pozdravljeni
Ne vem kako naj začnem, imam problem z materjo ki je dopolnila 86 let, živim z svojo družino v stanovanjski hiši v zgornjem nadstropju, star sem 45 no skoraj 46 let in še vedno moram materi povedati kam grem zakaj grem. Ko se vrnem je vedno problem zakaj sem toliko časa hodil, pa čeprav sem skočil samo v trgovino. Mama je en dan zelo ok. drugi dan pa sem največja baraba češ da ona samo plačuje vse stroške pa čeprav moram od svojega 20 leta naprej skrbeti za hišo in in vse kar je okrog nje. Položnice dobi na svoje ime in pripravi denar da jih grem jaz potem plačati, ter ji nato jaz vrnem 2/3 denarja, torej ona plača 1/3 položnic, nakar mi vedno pravi da ona plača vse, dnevno ji predlagam da bi jaz plačeval vse samo da bi bil mir pri hiši vendar se s tem ne strinja češ dokler bo ona živa bo ona plačevala svoje položnice, takoj nato se vname prepir da mora sama plačati vse.Enako je z delom ker sama ne more več postoriti vsega ji radi priskočimo na pomoč, vendar pa tudi tukaj nastanejo problemi če ji pomagamo pravi da ne potrebuje pomoči in če še vedno kaj naredimo se krega in nas podi ven da dokler bo živa bio že sama skrbela za to. Ampak če pa ji potem ko nas napodi iz stanovanja res ne pospravimo , pomijemo …, potem pa smo največje barabe ker ji nihče nič ne pomaga. Ko je prišla iz bolnice smo ji kuhali dnevne obroke vendar je bilo vse zanič in neužitno, pa čeprav smo sami jedli isto. Ko smo ji zjutraj dejali da bomo danes kuhali tudi za njo je dejala da ok. vendar ko smo ji prinesli hrano je vedno dejala da je ona že jedla..Imam še brata in sestro ki pa ne živita v naši hiši. z bratom je nekako vse ok. ga tudi mama ne povzdiguje v višave, ko pa pride domov moja sestra pa je kot da bi se prikazal Bog.. Njo tudi upošteva in jo povzdiguje v višave lahko se pomenita vse brez kakršnih koli problemov, se tudi takoj zaprejo okna in vrata, kar reče sestra je sveto. Tako imam velikokrat občutek da, ko sestra odide da se pogovorita kaj je naslednji korak, ker mi mama kmalu začne metati naprej vse mogoče stvari. Mama je malo dementna in pozablja, vendar kdaj pride sestra, kam je odšla če jo slučajno ni pa vedno ve kot iz topa.
Sam sem postal zelo živčen, bojim se iti k njej ker vem da bo zopet kaj našla da se se sporečeva, Imam velike probleme z spominom, koncentracijo, močno se mi je povečal tudi diabetes, holesterol,misli mi begajo, izločil sem se iz družbe ne najdem skupnega jezika z sodelavci, delo v službi mi je čedalje večja muka, ugotavljam da postaja vse skupaj vsak dan težje. Razmišljam da bi se kar odselil vendar kam naj pa grem, naj pozabim na dom in družino, nisem takšen dom in družina mi pomeni največ, vendar pa kaj naj delam saj vse kar delam je narobe…
prosim za POMOČ oz. vsaj kako spodbudno besedo
Tale tvoja mama je pa skoraj knjižni primer moma…
Kar je zate najbolj pomembno je, da razčenjaš razumeti, da to kar ona misli, čuti, reče.. v resnici nima nobene veze s teboj in s tem kar ti dejansko počneš. Ona je tako ujeta v svojem svetu, da tako ali tako ni sposobna videti kaj drugega kot samo sebe. Zato poskušaj ( ni lahko) njenih besed, dejanj ne jemati osebno.
Nisi kriv, da je takšna kot je, nisi strokovnjak, da bi ji lahko pomagal in kljub temu, da očitno nima vseh kolesc na svojem mestu je še vedno sama odgovorna za svoja počutja, stanja, dejanja…..
Ona se ne bo nikoli spremenila , lahko pa se spremeniš ti in spremeniš svoje reakcije nanjo in ji postaviš meje. Konec koncev ne glede na to, kaj boš storil njej ne bo prav ( ker ji nikoli nič ni prav) zato naredi vsaj prav zate in za tvojo družino.
Najprej bi bilo pametno da prenehaš prevzemati odgovornost za njena stanja in počutja na svoje rame. Sedi skupaj z ženo in dobro razmisli kaj si pripravljen narediti zanjo, v kakšni meri….da to ne bo škodovoalo tebi in tvoji družini. Z vsem ostalim preprosto prenehaj. Potem prenehaj igrati njene igre……to kar počne ej precej zančilno za momsterje…najprej pravi, da ji ne pomagaj in potem ti očita, da ji ne pomogaš, najprej reče da hoče sama plačevati, potem pravi da vse plačuje ona. Zato kar sam določi pravila in se jih drži in se ne oziraj na njeno dramatiziranje.
Seveda bo bentila in vas bo poskušala pripraviti da bi spet tako skakali kot ona dirigira, vendar je to povsem odvisno od vas. Ne glede na starost, ne glede na to da je tvoja mama nima pravice da se tako obnaša in je prav, da ji postaviš meje. Npr. Ne bom dovolil da me boš zmerjala, če me boš še enkrat zmerjala bom takoj odšel iz prostora. In potem to stori n-krat in n+enkrat bo dojela da gre zares in bo prenehala. Tako postavi eno mejo za drugo ( vključno z denarjem)
Z njo nehaj razpravljati in razgovarjati, ker z nerazumnim človekom se ne da razumno pogovarjat in nima smisla, poleg tega pa je to tudi eden od načinov kako te pripravi da padeš v njene drame. Postavi pravila, se jih drži in ne razpravljaj o njih.
Mom mame ( momsteriji) skoraj vedno svoje otroke razdelijo na Zlate in Grde. Četudi morda navzevn zgleda da je za Zlatega otroka najbolje to ni tako samoumevno, gre le za drugačen način zlorabe, ki ga je težje prepoznati
Otroci, ki so odraščali z MOM starši imajo večinoma vsi težave tudi zdravstvene, vse do takrat dokler ne postavijo svojega starša tam kamor spada.
Za začetek bi ti svetovala da si prebereš knjigi:
Strupeni starši
kjer boš videl, da starši nimajo bonusa , da lahko s svojimi otroci delajo kar jim pade na pamet in da so tudi situacije, ko jim je treba odločno postaviti meje ali celo povsem prekiniti stike z njimi. IN da to, da so te rodili še ne pomeni, da te iamjo potem za svojega sužnja in da te lahko v nedogled zlorabljajo.
Ne stopajte več po prstih
kjer boš bolj razumel kaj se z njo in s teboj dogaja in se naučil nekaj preprostih trikov kako z njo ravnati. Knjiga je napisana zelo politično korektno ( to pomeni, da so situacije dokaj blage, v resnici je še veliko huje) vendar so principi isti.
IN ostani z nami pa bomo sproti kakšno rekli.
GittaAna