Moja sestrična je pred dvemi leti prekinila dolgoletno vezo z MOM partnerjem.

V ožji in širši družini ima vso našo podporo. Tako kot jo je imela že od vsega začetka.

Problem je, ker non stop. Ampak res non stop govori in razmišlja o njem in o življenju z njim. Ne v + smislu. Ampak razpreda, razglablja in sprašuje kaj si mi mislimo. Skratka prav najeda.

In tako kolobari od enega sorodnika do drugega in je vedno ena in ista zgodba. Če danes meni nekaj pove, bo jutri svoji sestri. Tretji dan sosedi……………

Vsi razumemo, da je bila izkoriščana in zmanipulirana. Kako naj ji pomagamo, da vendarle neha misliti dan in noč na tistega bednika.

Se pa zaveda, da njemu ni ozdravitve ( ima že novo ) in da vrnitev k njemu ni sploh opcija.

Pozdravljena princesa!
Lepo je, da skušate sestrični vsi pomagati in stati ob strani, vendar je njeno vedenje res pretirano in kaže na to, da potrebuje dosti več kot zgolj podporo. Glede na to, kako je ujeta svojo dramo, bi bilo dobro, da si najde kakšnega res dobrega psihoterapevta, da ji pomaga razumeti kaj se z njo dogaja in izstopiti iz začaranega kroga. Vi tega ne morete storiti, ker pač niste strokovnjaki. Res je težko, kadar si v takšnih situaciji in vidiš kako nekdo trpi in ne najde izhoda, vendar včasih takšna podpora okolice ( z nenehnim poslušanjem in tolaženjem) še podaljušje agonijo, ker ji omogoča, da se še naprej utaplja v vlogi žrtve.

Kadar smo v težki situaciji res potrebujemo nekoga, da nas posluša in deli z nami naše izkušnje, vendar takrat, kadar se nismo sposobni iti naprej potrebujemo še nekoga, da nas postavi na realna tla. Nekdo bi ji moral povedati tudi to, da ima težavo in da s tem, ko neprestano vrteli isti film namesto,da bi kočno sprejela kar je in že začela iskati izhode iz situacije, dela veliko težavo sebi pa tudi drugim. Morda bo na tistega, ki ji bo to povedal zelo jezna, se bo počutila prizadeto in nerazumljeno, bo pa vsaj slišala ( če ji bo povedano naravnost) in morda ji bo prav ta jeza pomagala, da izstopi. V vsakem primeru pa so njena čustvena stanaja njena odogovornost s katero se bo morala spoprijeti in jo prevzeti nase in odgovornost za svoje počutje in stanaja bo morala nehala prelagati na druge. Dokler ji bo to okolica dopuščala bo to verjetno počela še naprej.

GittaAna

Hvala za odgovor.

Problem je, ker če ji eden kaj omeni o tem naj vendar že neha omenjat bivšega, gre pač k drugemu sorodniku, prijatelju.

Ne vem, kot da si želi, da bi se nam smilila. Igra žrtev. Dobro saj to je bila res, dokler je bilaa v nezdravem odnosu. Pomagali smo ji, ko je prosila za pomoč. Od rešitve stanovanjske stiske, do materialnih dobrin, ker je pač dobesedno zbežal v pižami in z goro dolgov. ( no to je z našo pomočjo nekeko sanirala )

Skratka družina se je združila in jo zavarovala tudi v prvih mesecih, ko so deževale grožnje. Zdaj se mi pa dozdeva, da jih dobesedno pogreša. Takoj namreč preveri poštni nabiralnik. Mobitel stalno pri roki……

Drugače hodi redno k psihiatru.

No hvala da ste me poslušali. Malo sem se morala spovedati, ker je včasih kar naporna. Jaz sem mlada in ji včasih kaj bolj na ostro rečem, stare tete pa jo poslušajo in jo jemljejo kot dnevno dozo telenovel. še všeč jim je da jih obiskuje in jim dela družbo tudi ure in ure.

Pomislila sem na kakšen tečaj, katerega bi obiskovala, ampak z menoj. Jaz pa nimam časa, ker imam svoje hobije in po pravici povedano si jo ne želim zraven.

Ne me narobe razumeti. Jo razumem, poslušam. Skušam jo vplesti v družinske dejavnosti ( sestavit seznam za družinski piknik, spečt sladice za rojstne dneve – zelo rada namreč peče …………..ampak vse dni v tednu pa ne morem biti njena bergla. Imam tudi svojo družino, ki je zame na prvem mestu.

Grahova princeska pravilno razmišljaš. Tvoja odgovornost si ti in tvoja družina. Nudila si ji pomoč ko je to potrebovala in to je bilo prav. Ona je polnoletna in sama odgovorna za svoje življenje, če ji paše bit nesrečna in žrtev tega ne bo spremenil nihče od vas. Kolikor pozname talkšne znake pri njej kot jih opisuješ bi bila že zdavnaj nazaj z njim če bi on to hotel. Po nekaj mesecih, letih bi ponovno prijokala k vam in prosila za pomoč in tako se lahko vrti leta in leta. Poznam kar nekaj takšnih primerov.

Tudi sama sem imela okoli sebe prijateljice, ki so počele takšnele stvari kot tvoja sestrična, tudi sama sem jim pomagala, jim ponujala rešitve, se z njimi pogovarjala na dolgo in široko, pa na koncu ni zaleglo nič. Vse dokler nisem ugotovila, da v bistvu ne želijo rešitve, želijo zgolj nekoga, ki mu lahko jokajo na rami, ki jih pomiluje, ki jim potrjuje njihovo vlogo žrtve in ki mu lahko nemoteno pijejo energeijo. Vsakič ko so na tleh pridejo po pomoč ( energijo) in ko se napolnijo gredo nazaj v situacijo. Ko sem dojela da s svojo “pomočjo” omgočam, da še naprej nadaljujejo s svojim nezdravim vedenjem in se jim ravno zaradi moje in tuje “pomoči” ni treba soočiti z realnostjo sem s tem prenehala.

Seveda so našle ( tudi moški so bili vmes) druge, da so jih poslušali, jih tolažili in jih polnili z energijo, vendar tudi to ni moja stvar. KOnec koncem nekaterim takšni ljudje ( kot si že sama ugotovila) celo pašejo. Počutijo se koristne, močne in če se jim nič kaj takega ne dogaja v življenju imajo pri roki domačo telenovelo. Ampak to je njihovo življenje in z njim lahko delajo kar hočejo.

Zato ti svetujem, da se prenehaš ukvarjati z njo, bodi sicer prijazna, vendar prenehaj s poslušanjem, tolaženjem, iskanjem rešitev……verjetno se bo sama oddaljila od tebe sedaj ko ne bo več dobila tistega, kar v resnici hoče. Če bo spet prijokala ji povej, da razumeš, da je v težki situaciji, vendar nisi strokovnjak da bi ji pomagala in se čimprej umakni, razen v primeru, da res začne delati na sebi s povsem konkretnimi stvarmi – ne samo z izjavami, takrat pa ji nudi toliko pomoči kolikor je zdravo in pametno zate. Še enkrat – njeno življenje ni tvoja odgovornost zato vrni njeno odgovornost nazaj tam kamor spada – k njej. Ti pa svojo energijo raje usmeri v svojo družino.

GittaAna