Mit ali resničnost?
http://www.dnevnik.si/clanek/1042347974
Teorija o dušah dvojčicah je verjetno stara toliko, kolikor je staro človeštvo. O tovrstni povezavi med ljudmi sta pisala že Aristofan in tudi Platon v svojem znamenitem spisu Simpozij, ki ga je posvetil predvsem vprašanjem smisla in narave ljubezni in znanja, vedenja. Torej kako vemo, da nekaj zares vemo? Če to prenesemo na našo temo, bi lahko zapisali: kako vemo, da je nekdo naša duša dvojčica (če vsaj zavoljo tukajšnje razprave predpostavimo, da v to idejo/pojav sploh verjamemo)?
Že stari Grki so pripovedovali zgodbe o tem, kako so imela človeška bitja nekoč štiri roke in štiri noge ter eno glavo z dvema obrazoma. Zevs se je mogočnih človeških bitij bal, zato jih je prepolovil, s tem pa je šla na dvoje tudi njihova duša. Obsojeni so bili na iskanje druge polovice. Teorij o dušah dvojčicah je precej. Večina je povezana z idejo reinkarnacije in s karmičnimi navezami med ljudmi. Nekateri pravijo, da v življenju (in še to le, če smo dovolj odprti za takšne izkušnje) naletimo le na eno dušo dvojčico, drugi pravijo, da jih imamo več.
Ljubezen na “zadnji pogled”
Byram Karasu je zdravnik, psihoterapevt in profesor na Albert Einstein College of Medicine, ki je del univerze Yeshiva v New Yorku. Je avtor šestnajstih knjig, trenutno pa ureja tudi ameriško revijo Journal of Psychotherapy. Ima renome in zato ga navajamo kot referenco. V svojih raziskavah je dušam dvojčicam namenil posebno mesto. Morda lahko tako sklepamo, da kljub vsemu ne gre le za neoprijemljivi mit, ampak za resnično obstoječi pojav. Vera vanj pa nam seveda pomaga k boljšemu razumevanju in celovitejši izkušnji.
Njegova teorija pravi, da svojo dušo dvojčico spoznamo šele skozi neštete preizkušnje in življenjske krize. Ne gre za nenadno zavedanje in ljubezen na prvi pogled. Takšne posebne naveze nekateri imenujejo tudi »večni odmev«. Gre za tako posebno vez, da je ne moreta uničiti ne čas ne geografski prostor oziroma razdalja. Gre za večni odmev, ki ga v srcu človeka sproža misel na dušo dvojčico. Dr. Karasu opozarja, da spolnost med takšnima človekoma ni nujno zelo strastna, se pa velikokrat tako lahko začne. Vez je tako kompleksna, da v sebi združuje prvine tesnega prijateljstva, ljubezenske zveze in celo družinskih vezi. V razmerje s sorodno dušo vstopimo takrat, ko sami dosežemo dovolj visoko stopnjo zavesti, ki izključuje pretirano delovanje ega. Ljudje, v katerih dominira ego, pravi Karasu, lahko dosegajo pomembne položaje, si nakopičijo bogastvo, se poročajo in imajo celo otroke, a v sebi ostajajo prazni. Po njegovem mnenju pa tudi duhovno najbolj ozaveščeni ali razsvetljeni v življenju redko dobijo več kot eno priložnost, da spoznajo svojo dušo dvojčico. Darila, ki nam je bilo dano s spoznanjem našega drugega jaza, velikokrat ne cenimo dovolj, vse dokler ga ne izgubimo. Potem se začne odisejada iskanja novega. A žal v večini primerov ne vodi nikamor, saj zamenjav za duše dvojčice ponavadi ni, meni Byram Karasu.
Malo drugačna optika
Zagovorniki reinkarnacije pravijo, da je duša dvojčica nekdo, ki smo ga nekoč že ljubili, zdaj pa se je v naše življenje vrnil bodisi v enaki bodisi v drugačni vlogi (lahko je partner, lahko je družinski član, lahko je tudi naš najhujši sovražnik). Tisto, kar ponavadi spremlja prvo srečanje, je deja vu, občutek, da osebo od nekod poznamo, da imamo skupno zgodovino. Vsi smo večdimenzionalna bitja in vaša duša dvojčica je lahko tudi nekdo, ki prav v tem trenutku živi »vaše« vzporedno življenje ali pa nakazuje vašo prihodnost. Še enkrat se tako potrdi, da sta čas in prostor v svetu duš dvojčic iluziji. Težava, ki nastane pri povezavi med človekoma, ki v sebi nosita eno dušo, je ta, da se lahko različni polovici duše razvijata in učita z različno hitrostjo. Včasih je intenziteta, ki jo prinaša tak odnos, za nas navadne smrtnike prehuda, saj imamo kot posamezniki preveč »balasta«, preveč prtljage, strahov in blokad, da bi lahko polno sprejeli svojo drugo polovico. Nemalokrat se torej lahko takšni odnosi končajo nesrečno, dramatično. Iz drugega včasih hote ali nehote vlečemo tako najboljše kot najslabše in slednje je lahko preveč obremenjujoče in destruktivno.
Iskanje sebe
Iskanje duše dvojčice je iskanje doma. Ljudje, ki so naša druga polovica, so bili na primer v preteklih življenjih − če sprejmemo teorijo o reinkarnaciji kot predpostavko tukajšnjemu razmišljanju − videti podobno, kot ste danes videti vi. Duša dvojčica je naša zrcalna podoba. Človek namreč vedno išče sebe in ko uzre dušo dvojčico, zre v ogledalo. Moški pogosto iščejo »boginjo«, »veliko svečenico«, ki bo utelešala milino, lepoto in kreacijo življenja. Ženska je tista, ki prinaša ljubezen, ki vodi, ki je sočutna in ki združuje. V takšni osebi so čistost, otroška radost in igrivost. Kot rečeno, pa lahko duše dvojčice zaradi intenzivnosti vezi v drugi osebi vzbujajo tudi nelagodje in prinašajo stres. Nikakor ne moremo spremeniti svojega drugega pola in mu pomagati, če tega ne želi. V tem primeru je naša lekcija preprosto ta, da moramo spustiti vajeti. To pa lahko pomeni slovo.
Jaz kot bivši romantik, sem poznal vse zgodbe o “velikih” ljubeznih, dušah dvojčic, skupnih poteh, bla bla bla…romantike sem lahko toliko napel, da jo še z buldožerjem nisi mogel sproti odvažat.
Potem pa po več zvezah itak vidiš da je vse to en bullshit, da je to sam v filmih, in da partnerke večinoma gledajo sam kak jo boš dober pof**** na prvem zmenku, kaj vse maš in kak maš socialni status. Kruta a realna resnica. Če to troje maš, ne rabiš romantike.
Romantika je za slepe, z Hollywoodom opranim bebčkem in večnim naivnežem o ljubezni in iskrenosti.
Duše dvojčice ne obstajajo, ker tudi ne obstaja brezpogojna ljubezen, ker v zvezi si vedno samo zaradi svoje lastne egoistične koristi, katero pa vsak sam pri sebi ve katera je.
Obupala sem že nad iskanjem Njega..bila razočarana, prizadeta, lažno ljubljena.
In potem se je pojavil ON. Zaradi preteklih lažnih obljub in lepih besed sem si mislila ” še en nakladač”, ki bi me rad podrl.
Precej časa je potreboval, da mi spet omehča srce. In on je vztrajal. Na začetku mi je povedal, da sva duši dvojčici vendar ga nisem pustila blizu. Takoj je vedel…
Vsako jutro in vsak večer mi napiše pesem. In njegova lepota…ne znam opisati kako lep je ta Človek, najlepši fotomodeli se skrijejo pred njim.
Kako zelo prijeten glas ima in njegov dotik…
Čez en mesec se selim k njemu stran od tega ponorelega sveta..ne pomeni mi več nič ne denar, ne dober avto, ne vse drage obleke, ki jih imam.
Na koncu ugotoviš kaj je res pomembno, takega človeka ne izpustim nikoli več. Midva imava svoj svet, svojo ljubezen, ljudje naju imajo za čudaka midva pa sva srečna, srečna..ker imava drug drugega.
http://www.s12.si/odnosi/dogodki/1639-kaj-se-zgodi-v-loveku-ko-se-zaljubi.html%5B/quote%5D
“Ljubezen se namreč začne (ali pa ne) takrat, ko se konča zaljubljenost in se mavrična meglica pred očmi razkadi in iluzija zaljubljenosti razblini in človeka zagledaš takega, kot je v svojem bistvu, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi… Takrat ga lahko vzljubiš in ljubiš ali pa ne.”
“Nagon pojenja, čustva minejo. Samo ljubezen, ki je zavestno hotenje, ljubljeni osebi pomagati k osebni rasti, je lahko trajna.”
(marinec)
Preveč si romantik, ko boš odvrgla ta neumna očala boš takoj našla svojo dušo dvojčico ;)[/quote]
bi letela direkt v kanto, če bi jih lahko snela.:) nisem romantik, na to se spomnim ob kakšni “romantični temi”, ker sem se zares že sprijaznila, saj menim, da mi bo zmanjkalo življenja, da bi se še kaj posebej zmišljevala. imam eno zoprno lastnost, ki me spremlja že ves čas in to je plašnost. vedno se umaknem, ker si enostavno ne zaupam, saj sem se vedno zmotila…
bom pa o predlogu razmišljala in zamenjala ta očala, samo kako?
Znaki, ki kažejo na to, da si spoznala svojo dušo dvojčico
Pišem v ženskem spolu vendar to ne pomeni , da je vsebina namenjena samo ženskam 🙂 Znaki na katere moraš biti pozorna, ko se sprašuješ ali si spoznala svojo dušo dvojčico so sledeči:
Pogostokrat so okoliščine vajinega prvega spoznanja precej nenavadne in mistične narave. Kot, da je vesolje delovalo zelo usklajeno, da vaju je združilo.
Ob prvem srečanju, dobiš občutek kot da si nekako povezana s to osebo. Med pogovorom in spoznavanjem se ta občutek samo še krepi. Lahko postane že malo moteče, saj imaš občutek, da je ta oseba dejansko ti.
Pogovor teče nemoteno, že ob prvem srečanju se lahko pogovarjata o vsem kar vama leži na duši. Dejansko dobiš občutek kot, da sta v sorodu.
Med pripovedovanjem vajinih življenjskih zgodb, lahko zaslediš neko povezavo oziroma sinhronizacijo. Na primer: Oba sta se razšla z bivšimi partnerji isto leto, oba sta imela podobno ljubezensko zgodovino…
Velikokrat se zgodi, da sta rojena v istem nebesnem znamenju, oziroma v isti skupini znamenj ( Ognjeni, vodni, zračni, zemeljski).
Ko sedita eden nasproti drugega so vajini gibi usklajeni, kot da bi se gledal v ogledalo. Vendar običajno si duši dvojčici nista vizualno podobni. Lahko sta popolno nasprotje eden drugega.
Pogosto bosta vedela kaj si drugi misli in čuti. Samo pogled je včasih dovolj, da eden drugemu sporočita kaj si mislita.
Številke 111 so povezane z vajinem srečanjem.
Seks med vama je vroč in spiritualnem, med vama ni prostora za tabuje.
@astrozvezda, kako lepo je brati tvoj text.:) sama se s sogovorniki počutim svetlobna leta oddaljena od povezanosti. vse se mi zdi vedno bolj huje in tuje. pri 18. sem spoznala na morju enega fanta, kjer sem čutila to povezanost, vendar je moja prijateljica ves čas dežurala pri najinem druženju in me 🙂 pospremila domov. mogoče idealiziram, ker se ni nič zgodilo.
hvala. še kaj povej nato temo, prosim.