Slabi družinski odnosi
Dober dan!
Zanima me naslednje.
Živim pri partnerju s katerim imava 4 mes. strega otroka. Živimo v isti hiši z njegovimi starši brez svojega vhoda. Toliko o tem. Zanima me kako bi rešili naš odnos, ker je tašča:
-Ponuja stvari, potem nama jih očita, najrajši pred drugim, da naju je sram in imava občutek manjvrednosti
-Žali mene osebno s tem ko mojemu otroku govori da ima nastlane igračke in da pri oblačenju nima reda
– misli da je moj otrok pri njej nesrečem vedno ga prestavlja in pravi da ne dobi prave lege
-Odločno se nad nečem pritužuje ko sva sami, potem zatrdim da nisem kriva, se čudi zakaj se zmeraj počutim krivo, kdo je mene omenjal,..Zakaj mi potem o govori?
-Ima določeno bolezen črevesja. pri južni vedno govori da ne bo jedla. Potem pa z žlico sega v lonec in prebira in pomalem je, sega in daje ostanke tudi v sinov in partnerjev krožnik. Zdi se mi zelo neokusno-vsi smo tiho.
-Ker po porodu nisem mogla uhati kosila je rekla da ga bo ona 3 mesce no in ga še zdaj do 4, kako naj naprej povem da ga nemorem kuhati , ker mislim da še nisem ok, nimam časa večinoma se ukvarjam z otrokom, mleko si namreč stiskam in mi vse skupaj pobere ogromno časa.
-In še to me zanima
Skupaj imamo tudi avtodoma na morju, katerega plačujemo vsi tri družine z nejgovo sestro. Vsi imajo tam omarico s kakšnimi stvarmi, ki jih pustijo dol je prav da jo midva nimava?Tašča je rekla bomo imeli mi skupaj? Da bo spet lahko govorila da je ona vse kupila…Drugi potem tudi mislijo da sama nisva sposobna, da sva še kar od njih odvisna.
Tudi sestra na morju se rada javi da bo kuhala nato pa cel dan poslušamo kako je velika mama itd,…
Prosim to je le nekaj primerov kako naj zbežim iz te nočne more ! Kako naj se izognem temu ker smo tako skupaj in so dobri odnosi pomembni predvsem si tega vsi želimo?
Lepo pozdravljeni,
opisujete stisko, ki jo večino časa čutite na telesu, ob svoji tašči, ob tem pa imate na prsih šele štiri mesece starega otroka, ki vas v polnosti potrebuje. Utrujeni ste in vsega je naenkrat preveč in kar doživljate resnično nihče ne ve in vas v tem ne začuti. Nikogar ni, ki bi vam prisluhnil in dal veljavo temu, kar doživljate. Čutim, da ste zelo utrujeni, da bi potrebovali miren prostor, spodbudne ljudi ob sebi in partnerja, ob katerem bi se lahko spočili-čustveno in fizično. Ob tem vam še dodatno izčrpava odnos vaše tašče, na koncu že več ne veste kam bi pobegnili, samo da bi se rešili teh ljudi in bi lahko normalno zadihali.
Poskušajte se umiriti v sebi. To je največ, kar lahko naredite trenutno zase in za svojega otroka. Počasi skuhajte kaj malega zase. Otrok raste in vam bo vedno lažje, vsak mesec je lažje. Vzemite si čas, pustite taščo v njenem svetu, nikoli je ne boste spremenili, samo vam bo huje, če boste poskušali. Vi živite s to tesnobo do nje. Bolj kot ustvarjate do nje občutja nesprejemanja in jeze, težje vam je. Ona pa je ves ta čas prav fajn in uživa ko je iz sklede. To je vedno počela, tudi ko vas še ni bilo v tej hiši in bo delal še naprej. Pustite te ljudi, da so, kjer so. Otroku počasi ponudite kakšno drugo hrano, da boste začeli dodajati in vam več ne bo potrebno nenehno dojiti. Pri petem mesecu lahko že začnete.
Čim manj se miselno zapletajte z njimi v negativne zgodbe. Poiščite svoj mir v sebi ob otroku, če vam skuhajo, se zahvalite, prve mesece je to res veliko vredno. Ste v najlepših trenutkih življenja s svojim otrokom, povabite v ta odnos tudi svojega partnerja. Ustvarite si lepo in prijetno družino, da vam bo drug ob drugem lepo. Naj vam bo cilj toplina v domu, sprejetost in razumevanje. To je edino kar šteje.
S toplino v srcu vas pozdravljam in vam želim vse dobro.