Jok, jeza, čustveni pretresi v nosečnosti
[center][/center]Spoštovani, dr. Pušenjak!
Stara sem 33 let, v 15. tednu nosečnosti.
Že 14 let se zdravim zaradi OKM. Trenutno
jemljem antidepresiv Asentra, ki je menda
dovoljen tudi v nosečnosti. Kljub zdravilom
pa se mi včasih zgodi, da me kakšna stvar
spravi s tira. Npr. kakšen brezvezniški
konflikt z mojim partnerjem. Odreagiram
pretirano čustveno, jokam, besnim, zganjam
histerijo… Res je, da se hitro pomirim. Ampak se
nato počutim umazano. Imam slabo vest, da
sem škodovala plodu, da bo nosečnost odmrla
zaradi vsega tega. So moje skrbi upravičene? Res je, da čakam na izvid BHRja.
In sem na trnih. Hvala za vaš čas in odgovor! 🙂
Spoštovani,
ko bi se zavedali, kako odporna je nosečnost na večino tovrstnih stresov, bi vas ne bilo nič strah. Če bi takšne reči ogrožale nosečnost, bi v vojnah in velikih naravnih nesrečah, ko je nesreče, strahu, groze, žalosti in joka čez vse razumne meje, nobena nosečnost ne prišla do roka. Skratka, vaša nosečnost zaradi vaših turbulentnih čustev ni prav nič ogrožena.
Spoštovani!
Prebrala sem že vse možne odgovore na temo stresa v nosečnosti.Pa vendar.Tudi sama sem noseča 17 tednov.In že od vsega začetka neprestano pod stresom.Bolezen hčerke.moje mame en kup pretresov na katere zelo burno odreagiram.Potem se nekje po nekaj dnem pomirim s tem.Malo pozabim.Pride zopet nekaj.Vedno zapretiravam da je joj.ne vem kaj se dogaja z menoj? Mislim da se bojim že vsake male figice.Res mi ni jasno zakaj sem tako preplašena.In seveda me skrbi kako vse to skupaj vpliva na otročka .Do sedaj na pregledih je bilo vse ok.Tudi nuhala vse vredu.Enostavno se ne znam več prepustiti toku življenja.Vsega me je strah.Vem da sem nagnjena k nevrotičnosti.A tole je že šlo čisto predaleč.Imate kak nasvet kako naj zaupam,da bo vse dobro.Tudi z otročičkom ki ga nosim.Ali sem mu povzročila že preveč škode?Hvala
Spoštovani,
recepta, kako zaupati, žal ni. To je nekaj takšnega kot učenje plavanja. Dokler se bojimo, da bomo utonili in ne zaupamo sami sebi, da obvladamo situacijo, pač opletamo brezglavo okrog sebe z rokami in nogami in tonemo, kar se neha kot bi odrezali, čim začnemo pravilno dihati, se prepustimo in naredimo le tiste gibe z rokami in nogami, ki so za plovnost nujni. Sicer pa vas glede škode pri plodu lahko pomirim – vaše živčno razrvano in nestanovitno stanje na plod, dokler je v maternici seveda, neposredno ne vpliva.
kot sem že povedal, psihični problemi in čustveni izbruhi nimajo znanih učinkov na plodov razvoj.
res je, razen, v kolikor žensko vodi v autodestruktivna ravnanja.
ne vem – nosečnost ni posebna okoliščina, kar zadeva nespečnost in tudi ukrepi so enaki kot izven nosečnsoti. Lahko “štejete ovce”, meditirate ali se pred spanjem fizično utrudite (recimo s sprehodom ali kakšno telovadbo), lahko za krajši čas uporabljate kakšno uspavalo ali pomirjevalo ali pač bdite in ponoči rešujete križanke ali berete kakšno knjigo. Ljudje ne spimo iz milijon razlogov…
Lep pozdrav. Še mene zanima nekaj v zvezi s tem… Sem namreč zelo anksiozna, pred pol leta sem doživela depresivno stanje, vsega me je strah in sem 7.teden nosečnosti. Najbolj se bojim črnih misli, ki kar same pridejo in so kakšni dnevi, ko je vse tako grozno težko pa me je strah, da bi zaradi tega povzročila splav … Groza me je samo misli na to, pa si vseeno ne znam pomagati. Prej mi je šentjanževka zelo pomagala, zdaj je ne jemljem več zaradi nosečnosti. Se baldrijan lahko pije ?? V glavnem hodim k psihologu, psihoterapevtki… Pa se vseeno tako zelo bojim vsega , kljub temu da vem, da je vse v glavi
Spoštovani,
zakaj pa odklanjate antidepresive? Ti se v nosečnosti smejo predpisovati in imajo dokaj ugoden učinek na počutje, bistveno boljši kot ga ima samo depresivno in anksiozno stanje. Z AD lahko začnete že pri 11 polnih tednih nosečnosti. Sicer pa same misli ne povzročajo splava.
Najlepša hvala za odgovor. Zaenkrat ne želim antidepresivov, ker se mi še ne zdi toliko potrebno, poleg tega sem imela še kar močne odtegnitvene simptome 2 leti nazaj, ko sem jih nehala jemati. Drugače dobro spim, berem knjige, kuham, hodim na sprehode in se trudim biti aktivna, kljub temu, da sem v bolniški in mi je dolg čas 🙂 ampak pridejo občutki tesnobe in jokam, me je strah in strah me je črnih misli, da nebi s tem sprožila splava ali negativno vplivala na plodek. Sam tega se bojim 🙁 res pretirano, ampak ta strah kar pride in potem se vrtim v črni luknji…
🙂 zadnji, ki odloča o jemanju zdravil, ste seveda vi sami… je pa dobro, da vaš zdravnik ve za vaše stališče in vas večkrat vidi, če drugega ne zato, da bo opazil, česar vi sami morebiti ne boste zmogli ter vas prepričal v jemanje zdravil, če bo ocenil, da je potrebno.
Pozdravljeni,
Mene pa zanima kako mocan nenaden stres, histerija, jeza, jok vplivajo na zgodnjo nosecnost. Veliko ste ze napisali, nisem pa zasledila ali je mozen splav ali zastoj razvoja v prvih tednih ko se dogajajo pomembni razvoji pri plodu. Sama sem trenutno v 6 tednu nosecnosti. Vceraj sem imela zelo stresno situacijo in se bojim da nisem skodovala plodu. Kaksno je vase mnenje?
Hvala, lp.
Spoštovani,
sicer ekstremno hudi, nepričakovani stresi lahko sprožijo tudi splav ali porod (npr. izguba bližnjega v prometni nesreči ipd.), ampak v glavnem smo prilagojeni tudi na takšne stvari, zato se to zgodi izjemno redko. Trajne škode na plodu v smislu “poškodbe” ali invalidnosti pa ne poznamo.
Pozdravljen..
Sem noseca in sem v 10tem polnem tednu.. Veliko imam stresa, rada jocem, kricim, ipicarim in to brezveze za malenkosti.. Sicer ni vsak dan je pa 1x na teden.. To skodim svojemu plodu? Mi morda lahko kako pomagate ali mi poveste kaj lahko zacnem jemati da bi bila malo mirnejsa? Iskreno hvala.
Spoštovani,
čustvena inkontinenca, kot imenujemo nihanja v smislu nenadne žalosti, joka, jeze ipd. so v nosečnosti lahko povsem nekaj normalnega. Edino, kar vam ob tem svetujem, je to, da naredite presejalni test za poporodno depresijo, ker je med takšnimi nekoliko večje tveganje za tovrstni razvoj po porodu. Zdravil, ki bi to “odpravila” žal ne poznam.
Pozdravljeni.
Danes sem bila v sluzbi mocno pod stresom zaradi konflikta z nadrejeno. Nisem se mogla umiriti. Mocno sem jokala; imela sem obcutek, da ne morem priti do zraka – telo po joku kar samo zacne tezko dihati (ponavadi se to dogaja otrokom po joku). Jokala in tako sem dihala priblizno 45 minut. Sedaj me mocno skrbi, da otrok ni dobil dovolj kisika. Sem 24 tednov noseca.
Ali s taksnim jokom skodujemo otrocku, da na primer ne dobi dovolj kisika? Res me skrbi.
spoštovani,
Na srečo so vsi procesi v telesu nosečnice programirani tako, da ima plod vsega dovolj, četudi česa slučajno primanjkuje nosečnici. Velja tako za hranila kot za kisik in vse potrebno. Če torej v času omenjenega dogodka vi niste bili življenjsko ogroženi, kar domnevam, da niste bili, plodu zagotovo zaradi tega ni nastala nobena škoda.