Pozdravljeni,
19letna hči ima motnje hranjenja. Že prej je bila obravnavana kot otrok z dogotrajno boleznijo, imela je pedagoško pogodbo, a v treh letih ni uspela končati prvega letnika zaradi različnih okoliščin (spolno nadlegovanje, nastanek motenj hranjenja). Letos je bila vpisana v izobraževanje za odrasle. Zaradi motenj hranjenja in “posledic” spolnega nadlegovanja ima tudi določene “socialne” težave. Ne more biti v prostoru kjer je veliko ljudi, ne more uporabljati javnega prevoza.

Prosim za informacijo ali sem kot mati samohranilka upravičena do kakršnekoli denarne pomoči ob zdravljenju, zdaj 19 letne hčerke.
Zdravljenje poteka tedensko / mesečno 2,5 let pri različnih samoplačniških terapevtih. Poleg terapij imam dodatne stroške,ki so vezani na samo naravo bolezni.

V Sloveniji lahko koristim “brezplačno” le bolnišnično zdravljenje ali obisk psihologa / psihiatra enkrat mesečno, kar je pri tovrstni bolezni premalo.

Sem v finančni stiski in me zanima ali meni oz. hčerki pripada kakšna denarna pomoč.
Lep dan

Spoštovani!

Zahvaljujemo se Vam za postavljeno vprašanje! Potrudili se bomo, da čimprej pripravimo odgovor na Vaše vprašanje.

Lep pozdrav v imenu vseh članov Skupine za pomoč staršem bolnih otrok!

Staša Račnik, univ. dipl. pravnica

Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru

Spoštovani,

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP-1A, Uradni list RS, št. 90/2012) v 1. členu določa,da se s tem zakonom ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami ter da se določajo načini in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. Izjemoma se določbe tega zakona uporabljajo tudi za osebe med 21. in 26. letom starosti, ki so vključene v program izobraževanja in usposabljanja za odrasle, ki je del posebnega programa za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Zakon v 12. členu določa, da se otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami usmerja v vzgojno – izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vendar zakon ne daje nobene možnosti dodatne denarne pomoči za starše ali otroke.
Možnost denarne pomoči bi bila v obliki štipendije, ki pa jo zagotavlja Zakon o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip-1,Uradni list RS,št. 56/2013). ZŠtip-1 določa v 7. členu, da so do štipendije upravičeni tudi udeleženci oziroma udeleženke izobraževanja odraslih. ZŠtip-1 v 13. členu določa pogoje za pridobitev državne štipendije. V primeru enostarševskih družin in kandidatov s posebnimi potrebami se državne štipendije dodelijo kandidatom, če izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 70% minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju. Kot enostarševsko družino zakon opredeljuje družino kot skupnost enega starša in otrok. V primeru, da starš osnuje novo življenjsko skupnost pa se pogoji presojajo strožje. Kot oseba s posebnimi potrebami pa se opredeljuje oseba, ki je 100% invalid ali pa oseba, ki potrebuje posebno nego in varstvo z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke ali ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom, ki ureja o pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.
Sicer pa v našem pravnem sistemu ni posebej urejena dodatna denarna pomoč za starše otrok z motnjami hranjenja.
Obstajajo drugačne možnosti. V Ljubljani deluje Ženska svetovalnica, ki se ukvarja z nudenjem pomoči vsem ženskam, ki trpijo zaradi motenj hranjenja. V sklopu svetovalnice nudijo individualno svetovanja. Telefon kriznega centra je dosegljiv 24 ur na dan in sicer na številki 031-233-211. Psihosocialno pomoč za svetovanje ženskam glede motenj hranjenja ter žrtvam nasilja pa je možna na številki 01/25 11 602 (ponedeljek in sreda od 16:00 do 18:00 ure ter ostale delovne dni v tednu med 10:00 in 12:00 uro) ali pa na elektronskem naslovu [email protected] ali pa [email protected]. Na voljo so glede svetovanja in pogovorov. Nudijo pa tudi možnost vključitve v dnevni center za ženske z motnjami hranjenja. Njihova pomoč je brezplačna.

Odgovor pripravila:
Urška Kupec
članica Skupine za pomoč staršem bolnih otrok