Pozdravljeni,

imam en “manjši problem”, za katerega upam da bom prejela kakšen nasvet :/…. zadnje čase se vse bolj sprašujem in obremenjujem okoli odnosa s svojim partnerjem. Skupaj sva že dobrih 8let, in v družbi veljava za popoln par – kar do neke meje tudi sva verjetno. Da ne pišem na predolgo, vse kar je v najini zvezi je popolno… se ne kregava, si zaupava(velikokrat greva vsak za sebe ven in nikdar ni kakšnih problemov), nasmejana, varanja ni itd. vglavnem skoraj popolno iz racionanega pogleda…VELIK problem, ki ga ima najina zveza pa je njegov hobi – računalniške igrice…. in kakšno leto in pol nazaj sva se večinoma zaradi tega tudi skoraj razšla….po cele dneve je igral igrice, nikjer ni delal, in po dolgih pogovorih, sem ga pripeljala do tega da sem na lep način mu razložila, da ga je škoda da se zabije v svet računalniških igric in na nek način zaradi njih “propade”. Kar se je zgodilo, je bilo to, da je upošteval moj nasvet in začel končno nekaj delati in sleherno minuto prostega časa, ki ga je imel posvečati spet nazaj igricam…. kar je izgledalo tako, da sem jaz prišla k njemu zvečer prespat, se pripeljala 20km od doma in mi je reko, sam še tole rundo odigram, ti kr pejt gor…. in ga seveda ni bilo do jutra v posteljo….ko sem se začela res jezit zarad tega in težit in jokat in nevem kaj še ne vse, ker se mi ni zdelo fer si je začel namišljevat neke stvari zakaj kao nemorema skupaj prespat….naprimer, zato ker si more lase umit…. al neke takšne bedarije.. seveda je šlo v najini zvezi zaradi tega enostavno VSE navzdol, na polno sva se začela kregati in prepiri iz ene stvari so se seveda nanesli na en kup drugih stvari……. v bistvu sem dobila občutek da mu nič več ne pomenim, najin sex je bil katastrofa, ker ga pač ni bilo (pa ne zaradi mene). zadeva je zgledala večkrat tako da sem prišla do njega, ko je špilo ga začela objemat, kuševat, al pa se sexy oblekla…. pa pač nič…mi je v smehu dejal “ja sej pridem zdle sej pridem”…in to je potem bilo tak ob 02h zjutri….seveda je to vse skupaj dodatno vplivalo na mojo samozavest, kot ženska ki pač mora dobesedno prosit za sex…. in vse živo sem probala, od tega da sem si prenovila garderobo, spremenila frizuro in nevem kaj še ne vseeno pa prvič v življenju sem mu dobesedno začela težit če sem mu še sploh privlačna…. potem pa sem postala res vse tisto kar sem vedno sovražila pri drugih ženskah… tečna, nadležna, nesamozavestna,ljubosumna, probčutljiva, razdražljiva in neprestano sem norela, glede malenkosti…. katastrofa skratka, vse kar nikdar nisem počela sem začela početi, sama seb sem šla na živce… po cele dneve sem se jokala in pol še dodatno planala v jok, ko je reko da pač danes nebo mel časa da se vidima…. itak pa kakor sva se vidla sva se skregala (in seveda sem bila jaz tista ki je sprožila prepir). Bog ne daj da sem omenila igrice, ker sem bila deležna nazaj tega prezirljivega pogleda, češ da sem totalen diktator, in da ga hočem popolnoma spremenit in vzet nekaj do česar ima pravico….in to je sprostitev… njegov najpogosteji argument je bil “kaj hočeš zdaj od mene, prvo si mi govorila da nič ne delam, zdaj ko delam pa je spet problem, odloč se že kaj hočeš” in ko sem rekla da me ne moti to da dela ampak da sleherno prosto minuto preživi pred računalnikom in da pač na takšen način zveza nemore funkcionirat, je reko in kaj če se mal sprotim…. a zdaj še to nesmem…. in to je bil vedno konec pogovora o tem. Res nevem več ali sem jaz tako nerazumljiva, prezahtevan in ne tolerantna, ampak meni se pač to res res nezdi normalno in niti sama nočem imeti takšne zveze…. še večji problem mi se zdi, sicer nobenemu ne razalagam v nekakšne detajle zadevo, ampak ko se pač pogovarjam s kom in nanese na to kaj ti gre pri partnerju na živce, ali kaj v tej smeri in omenim da mi je vse super ampak da mi res gredo na živce te računalniške igrice, sem bila od skoraj vseh do sedaj delžna kritike, češ pa dobr no sej mal se pa res more sprostit. Jaz se res sprašujem počasi če sem jaz kje zgrešila nekaj al se je svet in kako bi naj zveza funkcionirala nekje vmes spremenila. vglavnem, tedaj sva se za kratek čas z fantom razšla. Dost sem imela njega, še bolj pa sebe ker sem se spremenila v vse kar nikdar nisem bila…. tako sem mu povedala da je konec, spisala en katastrofalen email….odšla ven in zasrala s prvim fantom, ki je prišel naproti, ter mu to naslednji dan tudi povedala, da sem končno lahko dala nek konkreten razlog, evo, če igrice niso dost močan razlog za razvezo, pa naj bo potem to….Kakšen teden dni sva bila tako narazen potem je sledil dollllggg pogovor in spet sva pristala skupi. Zadeva se je umirila, ni več toliko špilo kot prej, sex se je popravo, vgalvenm vse je blo ok…. čez kako leto ko sva se skupaj preselila se je spet začelo. Spet je bil brez dela, razen med vikendi, drugače pa je tak po cele dneve igral igrice…spet je sledil dolg pogovor o tem da pač res naj se mal umiri in naj nekaj naredi iz sebe, ker ima potencial za marsikaj in pamet… in spet smo kot pravijo jovo na novo…. najdo delo, zdaj dela na polno, ampak v trenutku ko prestopi skozi varta od stanovanja je že tudi pri igricah…. najino seksualno življenje je tak vezano na download, ta čas kolikor se downloada igrica, je ok, potem pa ga enostavno ni. in spet smo tam pri tistem da se neki sexy urejam in nevem kaj še ne počnem…. pa dobim nazaj tak maximalno, uff si sexy, sam ne zdaj boma pol. Ga vprašam, a bi pogledla kak filem danes – ok boma, in ga čakam tak do kakšnih 23h ali pozneje, se uleže zram mene- končno – in potem seveda takoj zaspi, ker ima zgodi delo…. Če mu povem na fraj dan dokler špila igrice a bi šla kam ven mal na sprehod al nekam pač skupi, kao čas za naju….se to v večini konča z joj še ta en dan ko imam fraj bi me rada neki komandirala…. in res sem sita tega že, sploh tega da mi neprestano teži da ga komandiram, ali je morda res tu problem na moji strani…..On svoje igranje, kot sem že napisala sploh ne jemlje resno, to je njegova osnovna pravica, in kar je še večji problem, da imam občutek, da nasplošno v naši družbi se to res smatra kot pač pravica do hobija…. Nevem mogoče pa sama res iščem preveč…. res nevem kako končat tole ker opažam pri sebi kako zdirčna postanem ko ga vidim za računalnikom dan za dnem…. in kar mi gre najbolj na živce da včasih že zdirčna ratam, ko ga vidim na vratih od stanovanja ker vem da prva stvar ki je bo naredo po kosilu je to da bo šel na računalnik in je najinega “skupnega časa” pač konec za danes. Nevem res nisem pametna sama več, mogoče pa sem res jaz preveč ukazovalna…in če še kdo ima takšen problem ….nevem več kaj narediti, ker pa mi se nezdi več ponavljati teh ciklusov iz prejšnjega leta…..

Spoštovana orange231,

v vašem pismu razbiram dva problema. Prvič, vaš partner je zasvojen z videoigrami ali pa se temu stanju močno približuje. Drugič, trdite, da sta »skoraj popoln« par, v vsem pismu pa navajate že dalj časa trajajoče probleme, ki vama jih niti ne uspe rešiti niti ni videti, da bi zveza ob njih lahko zdržala. Če pustimo ob strani, da na tem svetu ni nič popolno, tudi noben par ne, je stanje vajinega odnosa daleč od optimalnega.

O zasvojenosti z videoigrami, o njenih simptomih in o zdravljenju boste na internetu našli veliko napisanega. Dejstvo je, da kot alkoholik zamenja ženo, otroke (in še marsikaj) za steklenico ali džanki za iglo, je vas partner zamenjal za videoigrice. Poskusili ste že vse mogoče, da bi ga »zbudili« in ga privabili nazaj v odnos, vendar očitno brez uspeha. Ne smete se obtoževati, da ste bili neumni, slepi – niste vedeli, niste znali, ravnali ste v najboljši veri. Toda odkar ste ta problem vzeli resno in ga začeli raziskovati, postaja vaše znanje o njem vse obširnejše in globlje. Na podlagi tega lahko začnete sprejemati t.i. informirane odločitve. To pa pomeni, da morate, če želite dobro sebi in vajinemu odnosu, zrelo ukrepati. Ste partnerka nekoga, ki je zasvojen. Kaj vam to pove o vas? Ali vam je ta vloga od kje znana, domača? Ali bi se je radi otresli in pridobili več nadzora nad svojim življenjem?

In ključno vprašanje: zakaj si je v vašem svetu tako znano, tako varno zatiskati oči pred realnostjo? Kakor da ne bi smeli vedeti, videti in slišati. Kakor da bi morali odločitve namesto vas sprejemati drugi. Kakor da o tem, ali sta popoln par, odloča vajina družba. Na žalost ali reciva raje na srečo je razkorak med tem, kar meni družba (ki očitno nima resničnega vpogleda v razsežnost vajinih težav, bodisi zato, ker jih tako spretno prikrivate, ali pa so to ljudje, ki menijo, da je »hobi«, ki zaseda ves prosti čas, enako kot pravica, kar je predšolski pogled na stvari), in med vašo notranjo stisko postal prevelik, da bi ga še zmogli. Razpoka se povečuje in vas sili, da nekaj ukrenete. Storili pa boste tisto, kar je v danih okoliščinah izvedljivo. V vsakem primeru si boste morali postaviti ceno, oblikovati pa si boste morali tudi predstave o tem, kako želite, da bi bila videti vaša partnerska zveza, če naj bi bili v njej zadovoljni, upoštevani in funkcionalni. Vsekakor pa bi vam svetovala, da se obrnete na strokovno terapevtsko pomoč.

Srečno in lep pozdrav,