viden jajčnik pri 60. letih?
Spoštovani,
večkrat sem se obrnila na Vas v času svoje nosečnosti in pri Vas opravila dodatne preglede, ker sem Vam zaupala – od Vas sem vedno odšla pomirjena in z lažjim srcem.Tokrat se na Vas obračam zaradi skrbi glede svoje mame (stara je 60 let), ki je bila danes po dveh letih na rednem ginekološkem pregledu, na katerem ji je ginekologinja na UZ videla desni jajčnik, ki pri teh letih naj ne bi bil več viden. Ginekologinja jo je naročila na ponovni pregled čez 3 mesece. Seveda me najbolj skrbi rak jajčnikov. V direktni družinski liniji raka sicer nimamo, ga je bilo pa kar nekaj po stranskih (3 mamine tete so imele raka dojke). Zanima me, kaj lahko mama stori, da bi čimprej vedela pri čem je. Se lahko kje naroči na kakšen zasebni pregled, ki bi lahko bil kmalu opravljen? Obstajajo kakšni krvni testi ali kakšna druga preiskava, ki bi zagotovo pokazala za kaj gre? Zanima me še, koliko je smiselna preventivna odstranitev jajčnikov v teh letih in kakšne so možne komplikacije takšnega posega? Za vaš odgovor Vam bom zelo hvaležna. S spoštovanjem, Alina.
Spoštovani,
na tem konkretnem področju resno mislim, da internet in dostopnost najrazličnejših informacij, ki jih laiki ne znate uporabno interpretirati, dela več škode kot koristi. Laiki namreč vse preveč sklepate direktno. Jajčniki se v menopavzi sicer res naj ne bi več videli ali vsaj ne tako, kot so se pred meno, ampak če se jajčniki vidijo, to še ne pomeni, da so predrakavo spremenjeni ali da bi se iz takšnih jajčnikov pogosteje razvil rak ali pa vsaj nič pogosteje ne kot se rak lahko razvije iz slehernega jajčnika, tudi takšnega, ki se ga ne vidi več. Seveda so takšni jajčniki zelo hvaležna materija za naročanje pacientk na razne kontrole, preverjanje tumorskih markerjev ipd. , seveda samoplačniško, ker za to ni utemeljenega medicinskega razloga, ki bi ga lahko tako pogosto obesili na stroške vodenja rednih, zavarovalniških pacientov, zato tudi servisiranje strahu pred rakom tako zelo cveti ali pa se bohoti ter zajeda v stroške zdravstvenih budžetov posameznikov ali drugih virov. Če res na vsak način želite še kaj “dodatnega”, bi predlagal preverjanje tumorskih markerjev Ca125, CEA in Ca19-9 in če bodo ti si negativni, mirno počakate na redno obravnavo. Odstranitev jajčnikov pri posameznici z močno družinsko prisotnostjo raka na jajčnikih bi sicer podprl, ne pa tudi pri zelo ohlapnem pojavljanju oziroma celo ob pojavljanju raka na dojki, ki je itak najpogostejši rak pri ženski (11% vseh rakov), kar pri malce večji družini pomeni skoraj obvezno prisotnost pri vsaj eni predstavnici v širši družini.
Najlepša hvala za odgovor. V svoj zagovor naj povem, da o raku jajčnikov ne vem ničesar in niti nisem izgubljala časa z lastnim ”študijem” po internetu, pač pa sem v izogib napačnim interpretacijam rajši kontaktirala Vas, saj sem vedela, da tako ne bo nobene dileme. Tudi sama ne bi pretiravala, če mi ne bi mama mimogrede navrgla, da je ginekologinja rekla:”pri Vas se pa vidi desni jajčnik, ki se pri vaših letih ne bi smel”. Ob tej izjavi ginekologinja seveda ni povedala, zakaj se jajčnik ne bi smel videti, niti kaj naj bi to v najslabšem primeru lahko pomenilo, niti tega, da to morda ne pomeni ničesar slabega. Vse skupaj menda ni zvenelo pretirano pozitivno (to je seveda posredni vir). Ker nam v ožji družini trenutno za rakom umira moški član družine, ki mu je bil kljub rednim zdravniškim pregledom rak diagnosticiran šele v tretjem stadiju, sem se seveda ustrašila, da je tudi z maminim zdravjem kaj narobe. O raku jajčnikov sem vedela namreč le to, da ga je v zgodnejših stadijih težko diagnosticirati, in tako sem podzavestno povezala to dejstvo in izjavo ginekologinje in se, upam, čisto preveč napishirala. Vprašala bi še v katerih laboratorijih se lahko da samoplačniško pregledati omenjene tumorske markerje? In za zaključek bi še povedala, da internet v smislu tega foruma, ki ga moderirate, dela veliko koristi (in nobene škode:), saj bi sicer še veliko več žensk panično hodilo na samoplačniške preglede, tako pa Vi že s svojimi odgovori prefiltrirate vsaj polovico takšnih. Hvala lepa v imenu vseh!
saj v bistvu vas razumem in se vam ni treba “zagovarjati”. Strah pred rakom je izjemno nalezljiv pojav in res hvaležno področje za najrazličnejše “biznise” v zdravstvu, tako nekaj smiselnih, kot še mnogo več nesmiselnih. Uravnotežene informacije o tem so torej res dobrodošle, le da jih zelo težko najdemo, saj navsezadnje med viri informacij večinoma nastopajo zelo enostransko navdušeni, bodisi protagonisti ali nasprotniki določenega pristopa. Kako naj laik zgolj iz zastopanosti neke informacije sklepa na njeno dejansko težo znotraj teme? Zelo težko, saj za to nima potrebnega znanja. Z malo retorične spretnosti in znanjem psihologije, je namreč mogoče skoraj vsako trditev postaviti v tak kontekst, da na bralca deluje prepričljivo. Jaz se trudim ostati na tleh z obema nogama, ampak včasih je res težko ostati tudi miren in neprizadet, ker se stalno ponavljajo ene in iste zgodbe ter prepričanja.
Rak na jajčnikih se v 95% primerih odkrije v 3. in/ali 4. stadiju in k temu z nobeno metodo ni mogoče pripomoči. Tistih 5% raka na jajčnikih, ki ga odkrijemo v 1. stadiju so povsem naključni primeri, kjer se praviloma operira na rodilih iz povsem drugega razloga, npr. neplodnost. Ne UZ, ne markerji niti karkoli drugega nam stopnje odkrivanja tega raka žal ni dvignilo. Edino zdravljenje se je močno spremenilo v zadnjih 20 letih in dosega zazdravitev bolezni za več kot 5 let že v 80 in več%, kar je v primerjavi s situacijo izpred 20 let, ko je več kot 90% obolelih umrlo v 2 letih po odkritju bolezni, prava revolucija.
ne razumem. Pri 41 letih še niste v menopavzi, torej je normalno, da se vidita jajčnika z UZ.