Avtizem – da ali ne
Pozdravljeni!
Sicer sem že dosti prebrala na tem in drugih forumih o tej temi – avtizem, pa se vseeno obračam na mnenja vas.
Do pred kratkim je moj sin bil vedno vredu, posvetovalnica ok, motorične sposobnosti tudi vredu, primerno napreduje, normalno raste, se redi, … Pred dvem tedni pa sva se prvič obrnala na razvojno amb., ker je vzg. omenila določene težave.
Moj sin je 2.meseca v vrtcu ( od sredine marca), najprej je bilo vse vredu, potem pa smo dobili novo vzg. in prav ta mi je rekla, da se ji zdi da čudno hodi, da se igra samo z določenimi igračami, da se igra bolj sam, da je včasih zasanjan,… In zaradi tega sva obiskala pediatrinjo in naju je napotila v razvojno amb. Naj še povem, da je moj sin naglušen, na levo uho ne sliši.
V razvojni ambulanti je prvič prišlo do omembe avtizma, sicer ni rekla nič o diagnozi, ali kaj podobnega, ampak vseeno je omenila. Pregledali so ga, s kockami se je lepo igral, tudi rozino je dal tako kot je bilo treba, z avtom se je tudi igral, žogala sta se, moral se je vsedit in vstat – lepo je sodeloval, edino pri vprašanjih malo slabše. To pa je tudi mene zmotilo in zdaj doma sem samo to opazila, ker prej nisem. Če ga vprašam (primer), a so rožice, kakšne barve je avto, kje je nek predmet, muca, žival, človek, ati, babi, neka teta, vse pove in pokaže z prstom in reče tam je ati, teta, …. Pove barvo avta, če ga vprašam. Če nekdo zakašlja in ga vprašam kaj dela ta oseba bo lepo odgovoril da kašlja. Če pa ga vprašam, Kaj bi imel? pa mi reče oz. ponovi moje vprašanje. Zadnjič pa sem opazila tudi to, da večkrat ponovi neko trditev. Bili smo na sprehodu in smo šli proti potoku in on ve da je tam potok, ker smo že šli tam, pa sem mu rekla, a grema do vode ali grema domov? Je rekel lepo da grema do vode, bo kamenčke not metal. To je v tistih parih metrih ponovil še najmanj 10X!!! Včeraj so se nam pokvarila vrata nihalna v hiši in ko sem rekla, da naj ne zapre vrat, ker so pokvarjena, je to ponavljal cel dan. Tudi danes je še parkrat to ponovil. Skratka zelo rad ponavlja izrečene stavke.
Zjutri sem mu rekla, adijo, mami gre v službo, je ponovil citiram >mami v službo gre, adijo mami< in mi vrgel lupčka - čist smiselno se meni zdi! Ne vem več, zelo se razdvojena, ko sem brala prve znake avtizma ga nisem videla v vseh trditvah, ampak samo v tem igranju z drugimi otroci in to ponavljanje stavkov/ odgovarjanje z postavljenim vprašanjem. Drugače pa ko pride kdo na obisk, babica, botrca, teta, dedi, ..., se jih zelo razveseli in se igra z njimi. Je zelo rad v družbi, v vrtec zelo rad gre, prav z nasmehom, ni nobenih problemov, najraje se žoga, se vozi po toboganu, gunga, obužuje knjige, vstavljanke, sestavljanje lončkov, stolpci (krožci na stožcu, od največjega do najmanjšega), za 2.letnika zna 9 pesmic, vsaj meni se zdi to veliko, zna abecedo, šteje do 10 - sicer to dvoje ne popolno, spusti kakšno črko ali številko, govori veliko besed, povezuje stavke, smiselne, včasih čeblja kar tako, sploh ko se kaj igra, pa zraven čeblja ali pa si poje kaj, kar ne razumem. Večkrat med igro pride k meni in se pocrklja, včasih me pride iskat, da se skupaj igrama, če mu rečem da se sezuje uboga, pomaga pri hišnih opravilih, kadar se mu zdi (napolnema pralni stroj, pomivalni stroj, pometa, sesa,...). Zvečer mu rečem, greva v kopalnico, se umit, in lepo gre, razen če je sredi igre, potem pač malo počakamo in čez nekaj časa ponovim. Ko ga vprašam si žejen, boš pil, mi lepo odgovori žejen si ali pa reče ne. Danes sem ga prvič slišala da je sam rekel kaj bi imel. KAr tako iz lepega, brez da bi ga spraševala kaj bova počela, je rekel - mami knjigico da, gosenico (od fisherpricea knjigo ki poje pesmice). Včasih poje pesmico in zraven tolče po bobnu ali ksilofonu, obožuje vodo, plavanje, igranje z vodo, umivanje ni nikoli problem. Aja rad se vozi z kolesom, poganjalcem ne več toliko, čeprav je bil še pred letom non stop na njem. Naj omenim tudi to, v trgovini ga fascinirajo ta vrata za v skladišče, ki se odpirajo gor in dol, cel dan bi lahko tam stal. Zdaj smo zavestno hodili mimo teh vrat, da jih ni videl in po 3tednih nič govorjenja o njih in nič videnja teh vrat, ga danes v trgovini niso fascinirale, enostavno smo šli mimo kot da ni nič.
Vem, veliko informacij in teksta, ampak jaz sem tako razdvojena, ne vem več????????
Pozdravljeni!
Starši vse preradi sklepamo o diagnozah svojih otrok na podlagi informacij iz spleta. Iz konteksta vtrgamo tisto, kar nas najbolj skrbi.
Če otrok večkrat ponavlja isto stvar, če ga nekaj časa fascinira en stvar, če obožuje kotaleće stvari, se že bojimo, da gre za spekttroavtistično motnjo.
Ena izmed pomembnih in bistvenih pokazateljev avtizma je, da je otrok predhodno nekaj znal, sedaj pa tega več ne počne. Na primer prej je kazal s prstom, sedaj pa ne, prej je poklical mama, sedaj pa kot da bi pozabil in pdb.
bf1982 .. se kar strinjam z mnenjem sneguljčice. Žal tudi včasih strokovnjaki prevečkrat omenjamo diagnozo avtizem tudi takrat, ko ni potrebno.
Ali je okvara na levem ušesa tako velika, da je otrok kandidat za slušni aparat?
oglasite še kaj.
Pozdravljeni!
Hvala za odgovora,
sicer se sedaj nekaj časa nisem oglašala, ker so bili dopusti, pa malo smo odmislili vse to.
Trenutno je stvar takšna da ta trgovinska vrata, stopnice, dvigala,… to smo vse “prerasli”, sicer še vedno omeni, če gremo mimo, ampak čist tko, nič povdarjanja. Pogovor je vedno bolj tekoč brez večjega ponavljanja, še ponovi kdaj kaj, ampak zelo redko in ne kot dobesedno ponovitev. Od takrat hodiva na del. terapijo in legopedinji. No pri logopedinji sva bila 2X in zdaj imava čez 6mesecev samo kontrolo, ker se njej govor zdi vredu, so še stvari, ampak niso zaskrbljujoče in so še vse v okviru normale pri njegovi starosti. Na delovno terapijo pa hodiva na 14dni, in morem rečt, da sem prav jezna na terapevtko. Naroči naju na uro, vedno zamudi in namesto 45min imava potem samo 20min in se mi zdi kot da želi v tem času narediti vse kar je drugače za polno uro? ! Na terapiji lepo sodeluje, se igra normalno, odgovarja, danes sva bila. Danes je vstavljal različne oblike v pravilne odprtine, potem plezal po lestvi, žoganje, risal, razvrščal oblike in barve, … Vse je blo ok, zelo lepo je delal, sicer je rabil da je prešaltal iz ene na drugo dejavnost, ampak je šlo vse tok hitro, da brez veze. Danes kot sem rekla sem bila kar malo slabe volje. Terapevtka nama je namenila 20min, medtem gledala na uro in preganjala, hitela, sploh ni imela potrpljenja, pa glasna kot da nič ne sliši. Sinu je ime Grega, ona pa ga je skos klicala Gregor, glasno kot da bi ga kregala. Takrat jo je ignoriral, ko pa mu je lepo rekla pa se je takoj odzval. Mi je rekla, da ima težave z koncentracijo, sem pa takoj rekla, kdo, on ali vi, glede na to, da skos gledate uro in ga priganjate z igro, nimate potrpežljivosti. Ne vem, meni se zdi logično, če otrok prvič vidi igračo, ne ve kaj naj z njo in ja, včasih jo je potrebno večrat razložit in malo počakat, da vidimo kako bo odreagiral, če ne bo vredu, pa spet razložiš. Ampak ne, danes ga je kr preganjala, niti ni razložila, ampak samo govorila, poglej me, poglej me, poglej me, pa ne more gledat nje, če mu pa zraven kaže kaj naj dela? In potem mi reče da ima problem z fokusiranjem, ne tole je skregano z logiko!!! Res sem razočarana danes!
Kar se tiče sluha, je tako, sin ima tako zunanjo kot notranjo malformacijo ušesa, tako da slušni aparat nebi igral nobene funcije. Trenutno ne delamo nič glede sluha, razen pregledov – rednih, ker smo se nekak dogovorili, da nekje pred osmim letom ne bomo opererali. Potem pa bomo videli kaj bo pokazalo. Ampak njegov sluh zato ni problematičen, marsikdo sploh ne, da ne sliši na levo uho, ker se deček odziva normalno, nikoli težav, obrne se pravilno, glede na to, od kod zvok prihaja, z ravnotežjem nimamo težav,…, uglavnem, še zdravnica na avdiološki Lj. je dejala, da nikoli nebi pomislila na pomankanje sluha, ker se “normalno” odziva in tudi ko mu zašepetaš sliši.
Kar se tiče avtizma, sem sama prepričana da ni kandidat in prav zaradi tega imam namen obiskati še enega strokovnjaka, ker zdaj dejansko vidim, da je otrok ful napredoval glede vsega in se nekako “zbudil”, bolj je dojemljiv za okolico – ljudi, zelo rad se igra in nori z otroci, vsak dan znova mi pokaže, da je moj krasen fant in ne potrebuje posebne nege, na terapijah, pa žal, nisem odnesla nič znanja, ker tisto kar tam doživim, je samo tisto kar otrok že zna, kar doma že dela, razen če je kakšna nova igrača, to pa je vse!!! Čedalje bolj mislim, da s tem ko hodiva tja, ne pridobima nič, ampak samo stres. Nasprotje je pa logopedinja, pa ne ker nama je dala pozitivno potrditev, ampak ker je uro posvetila otroku in pogovoru, kako in kaj, kako reagirat, glede določenih situacij, res sem veliko izvedela od nje. Tudi pokazala mi je kako razgibavat obrazne živce, jezik,…, da je lahko govor bolj jasen.
Ah, ne vem, kaj naj še napišem???
Jaz zdaj za sebe vem, da moj otrok nima težav motenj avtističnega spektra, vsaj na podlagi mojega znanja.
Kot pa ste napisali, da je največji pokazatelj to, da je prej nekaj znal, potem, pa kot da nikoli nebi ne videl ne delal tega, to pa za mojega sina sploh ne drži. Včasih ga vprašam, kje je avto (primer) in mi odgovori tam, če ne pokaže, mu rečem kje, pokaži mi, potem pa pokaže in reče zraven, ja tam je avto. Klicanja pa se je šele lotiv, ko me ni na vidiku, se dere po celi hiši, hodi sem in tja in kliče mami, kje je mami, mami, kje si se skrila,…
Kako bo to vse potekalo naprej bomo še videli, ampak res ne vidim smisla še hodit, čeprav, dokler bom morala seveda bom, bom pa definitivno spremenila okolje, se pravi, drug zdrav. dom, drugo zdravnico v razvojni in drugo delovno terapevtko, ker imam občutek, da so ga tudi zaradi sluha in zaradi tega, ker sem sama prišla k njim, že označili, da neko nevrološko motnjo pa le ima, to pa ne bom dopustila!
Za vsak komentar, odgovor, …, bom hvaležna, sploh za nasvet, kako naprej.
bf1982,
ste to, kar vas je motilo pri terapevtki, tudi njej osebno povedali? Ali se je jeza razkadila, ko ste napisali te vrtice? Če menite, da potrebujete spremembo – jo naredite.. menjate terapvta, zdravnika…
Ne terapevtki še nisem povedala, ji bom jutri, ker na tak način res ne bomo mogli sodelovati. V dobro otroka se bova mogli pogovorit, seveda na kulturen način, ne me narobe razumet, nisem konfliktna oseba, ampak tole me je pa res grizlo in bom jutri že pred začetkom terapije povedala in upam, da bo videla da tako ne gre.
No včeraj sva šla z sinom privat, dipl. defektologu, ki pa mi je rekel, da razen (glede na moje odgovore, in na to, kako je sin sodeloval, pogovor, igra, risanje,…) tega da je otrok scrklan in precej svojeglav, ne vidi večjih težav, ker vidi da če ga nekdo vodi, mu sledi in lepo sodeluje.
Njegov nasvet je bil, da se čez 14dni ponovno vidimo, ker po enem srečanju ne more dati pisnega mnenja. Rekel je tudi, da on ne vidi nobenih motenj koncentracije, oz. je vse v mejah normale, za 2,5letnika. Kljub temu da ni pooblaščen zato, pa je rekel, da avtizem definitivno lahko izključi, da niti ne vidi razloga, zakaj so ga obvravnavali tako, ker je otrok lepo dovzeten za svet okoli njega.
Zelo sem pomirjena in vesela, ter še bolj odločna da tej zadevi pridemo do dna!