Kako je možno, da vsak “mali človek” ve, kako rešit potapljajočo državo, vsi voditelji do dandanes pa rešujejo probleme pri repu, torej spet pri malemu človeku, ki ga ožemajo do skrajnih meja. Vsak moder bi najprej uvedel nazaj SDK, obdavčil cerkev, zaplenil nezakonito premoženje elitam, skrčil raznorazne agencije itd., ter uvedel red v zdravstvu, šolstvu.

Ampak vsak se upa poteptat samo delavca, vsak lahko nekaznovano uničuje podjetja, svete krave pa so nedotakljive, povezane v mreže podkupovanj, korupcije, laži in prevar. Torej hobotnica ne bo umrla, dokler ne umre država. In to za ceno večine državljanov, ki so ob upanje, prihodnost in dostojne pokojnine ter plače. Kdo bi si mislil, da je Slovenec lahko Slovencu največji sovražnik.

Tako je in drugače ne more biti. Naš svet je odraz tega kdo smo. Sebični in pohlepni si bodo priborili sebi primerne položaje in ustvarili takšno življenje, ki jim omogoča realizacijo njihovih karakternih značilnosti. Zato je naivno pričakovati, da se bodo sebičneži spremenili in pridobili moralni čut.
Na drugi strani pa so “mali” ljudje, ki prav tako živijo to kar so in kar odseva njihov način razmišljanja.
Naše življenje je še vedno na nek način boj za obstanek.

Jaz si prav želim da vse propade v sloveniji da potem nebo nihčer več nebo imel za krast, da se ta butast hlapčevski narod zbudi. Morm prinat da se res sramujem slovenskega državljanstva, tak da se v tujini vedno predstavim kot jugoslovan , ker toti mali kmečki narod nič ne upa. Če se pa kdo najde pa ga takoj zatrejo.