OJ

STARA sem 40 let in nimam več prijateljev. Pred dvema letoma sem se preselila na drugi koncec mesta in prjatelji so me pozabili. Počutim se izkoriščeno.
Nikoli nisem imela veliko prijaeljev a tiste, ki sem imela sem bila zelo navezana na njih in sem vse naredila za njih, jim pomagala , k meni so se lahko zatekli kadarkoli. A ko jaz kaj rabim oziroma sem mi niso pomagali, pa je lahko šlo za banalno stvar.
Prijateljice pokličem jih povabim na obisk ali sprehod. Ali je odgovor nimam časa ali pa pridejo. Ko pa pokličem če se lahko jaz oglasim na kakšni kavi, pa me enostavno zavrnejo.
Počutim se izkoriščeno, saj to ni prijateljstvo. Pri meni so lahko jim pripravim zabavo, spečem piškote , jih posslišam , svetujem. Sem zgovorna in prijazna. A ne razumem zakaj me odslovijo, ko želim priti k njim na obisk, sej nemorem skoz jz enega strežt. Zdaj imam dojenčka starega 6 mesecev, tako da strežt res nemorem več, pa kljubtemu da ne ostanem sama, še vedno občasno katero, ki je mene zavrnila ssprejmem.
Nevem kaj je z menoj narobe, da se me izogibajo.
.

Zakaj se počutiš izkoriščeno? Saj jim pripraviš zabavo, ker jim privoščiš ali ne? Tudi one bi se lahko počutile izkoriščeno, da jih povabiš k sebi samo zato, da nisi sama, če želiš tako gledat na odnos.

Poznam to.. podobna situacija. Vse bi naredla, a ko jaz potrebujem pomoč, nasvet ni nikogar. Očitno nekatere nismo te sreče in nikoli ne bomo imele dobrih prijateljev. Smo preveč poštene in odkrite in tega ljudje ne marajo očitno, čeprav govorijo drugače. Žal..

Ne vem, kako si razlagaš to, da si preveč poštena in odkrita. Poštena do koga? Kako veš, da si poštena?
To vendar ni najbolj smiselno. Zakaj nekdo ne bi maral poštenega in odkritega človeka? Res pa je, da je nekdo lahko “pošten in odkrit” in se hkrati še vedno vede nesramno, nespoštljivo, čeprav sam tega morda ne vidi. Možno pa je tudi, da se ljudje ob tebi ne počutijo dobro, ker ti zavidajo vso to dobroto in morda mislijo, da se pretvarjaš, kdo bi vedel.

Če bi človek vedel kaj dela narobe in kaj moti ostale, se tega sigurno nebi spraševal in pisal tukaj gor. Kajne? Najlažje je obsojat in napadat. Tisti ki ni nikoli bil v takšnem položaju ne bo razumel.. Tako preprosto je to. Pa lp

če vama je dajta email, pa si pišemo
jaz sem iz štajerske

Ja Marko pozdravljen, Zabavo pripravim, zato , da vsi imamo nekaj od tega, malo počvekamo, malo pojemo in popijamo. Bistvo je, da jaz v to vlaožim kar precej truda in svojega časa, pa tudi finančno to niti ni tako poceni. Pa ne me narobe razmet, da jih obsojom, sploh ne. Samo, da pa nisem vredna , da mi ti ,ki si bil večkrat pri meni, jedel in pil , ne skuhaš niti kofeta enkrat na leto halo. V tem je pojnt. Ne pričakujem, da mi vrnejo jedačo , pričakujem pa sprejem in vsaj 1x na leto čas za klepet in mogoče kakno kavco. Saj nisem nek težak. Res več ne razumem teh ljudi.

Saj te nisem obsojal. Če se pogosto tako burno odzivaš, morda s tem odganjaš ostale od sebe. Saj dejansko si sedaj ti mene obsodila in to povsem neupravičeno, to je da napadam in obsojam.

Lara12, kako misliš, da ti ne dobiš kofeta? Kaj pa, če bi prosila zanj? Niso vsi tako uvidevni, kot ti, kot vidiš. Če želiš ljudi res razumet, se vedno lahko pogovoriš z njimi in jih vprašaš kaj o tem in onem in boš videla kaj ti imajo za povedat. Če ste prijatelji, to ne bi smel bit problem.
Če pa ti do tega ni, potem pa imaš še vedno možnost prijatelje izbirat po tem, kako se ob njih počutiš.

Marko, nevem po čem sklepaš in s katerim stavkom sem te obsojala ? tudi prbližno ni bil moj namen tak. Tebe sem omenila, ker sem želela s teboj malo podebaatirat. Si se mi zdel najbolj primeren za pogovor. Lp pa brez zamere

[Prepozno sem opazila, da zgornji stavki niso bili namenjeni meni, oprosti.

Ni problema. 🙂

Marko, se ti opravičujem. Imaš prav. Mogoče zaradi reakcij in hitrih odgovorov dajem drugačne signale kot si jih dejansko želim da bi jih drugi videli in sprejeli. Se mi že počasi jasni slika kaj med drugim počnem narobe. Hvala ti. Moja reakcija je temeljila na tvojem prvem odgovoru ki si mi napisal, kako vem da sem poštena. Da ti še ogovorim: jaz vem da sem poštena ker vedno delam po principu kar ti meni, jaz tebi in nikoli nisem bila takšna, ki bi samo jemala in nič dajala. Vedno sem prijaznost in dobroto znala vrniti na takšen ali drugačen način in se razdajala za ljudi okoli sebe, ter svoje misli in razmišljanja izrazila dejansko tako kot jih mislim, vidi, čutim. Mogoče je to kar je bilo izrečenega iz mojih ust, narobe interpretirano pri posamezniku. Ne vem. Vem pa, da si mi že dal eno iztočnico na katero bom postala pozorna 🙂

Me veseli, da se razumemo. 🙂

Joooj Lara eni pač sedijo na obrazu, a je sploh potrebno take razumeti, so vredni tega?!
Odfučkaj take, takih ne pobirajo nikjer več ;)))

Imam podobne probleme. Vedno se trudim, da sem pošten prijatelj, ne žalim nikogar, pomagam finančno in kolikor lahko, pa opažam, da mi ni vrnjeno nazaj. Ko me ne rabijo več izginejo, še v ljubezni se mi je zgodilo, da sem zaupljiva, nazaj pa doživim prevaro. Utrujajoče je vse to in se mi zdi, da je lažje plehkim, neiskrenim ljudem, da so na boljšem tisti, ki izdajo, prevarajo, zavržejo. Mogoče v skladu s časi ki so taki, da se bolj podpira slabo.

dragi moji, prijateljev se ne da kupit, prijatelj si, ali pa nisi.
Treba pa je tudi ločit med prijateljem, znancem, kolegom iz službe itd…prijateljev po navadi nimamo zelo veliko, tisti ki pa to so- so res Prijatelji in lahko k njim pridemo kadar smo v stiski-jih ni treba prosit za to.
Ne se vznemirjat zaradi takšnih ljudi, ker to niso prijatelji, verjetno so to neki znanci iz sosesščine, iz službe, morda celo bežni znanci iz trgovine…..

Bravo! :))

Prave prijatelje lahko prišteješ na prste ene roke. Pa še tem ne moreš 100 % zaupat, v bistvu nikomur ne smeš, tudi če ti je še nevem kok blizu. Že samo iz tega razloga je tvoje razmišljanje napačno, ko pričakuješ, da boš dobila kaj v zameno. Zaupaj raje sebi, da si zmožna preživet na tem krutem svetu tudi brez njih, ne pa da ti skos rabi nekdo stat ob strani in ti nudit podporo. Pa še to, če se za nekoga preveč trudiš, dvakrat več kot on zate, ga lahko spraviš v nelagoden položaj, zmedla ga boš in zna se zgodit, da se bo začel ravno zaradi tega počasi oddaljevati od tebe. To pa ni zaradi tega, ker je ta oseba zlobna ali pa ne fer, ampak ker enostavno ni navajen biti deležen pozornosti v tolikšni meri. Kratko in jedrnato, ljudje se bojimo in obenem izogibamo ljudi, ki kažejo znake obupanosti, osamljenosti, brezvoljnosti, nemoči, dvoma, depresije itd

Draga Lara,
tvoji nameni se mi zdijo lepi in krasni. Vendar morda vidim v ozadju neko neravnovesje. Morda si se v življenju naučili vzpostavljati stike tako, da si dala, da si stregla in bila na razpolago. TAko si se navadila in se počutiš dobro in vredno. Zanimivo, da ravno v takem primeru velikokrat naletiš na tiste, ki so se naučili v življenju jemati in biti streženi:). ( prijatelji, partnerji, šefi…). Zato ti predlagam, da malo razmisliš o sebi. Recimo, da razmisliš o svoji vrednosti in ravnovesju med pripadnostjo in avtonomijo. Sliši se čudno, pa ni tako zakomplicirano. Ko si boš dovolila biti poleg pripadnosti in skrbnosti, še samostojna v izražanju sovjih potreb in želja, ter boš dala prednost le tem preden se boš šla odnose, boš zaživela korektno v odnosih. Torej razvijati svojo individualnost ne pomeni egoizem, ampak samostojna,odrasla skrb zase. In ko boš izrazila jasno in direktno tvoje namene, te ne bo mogel nihče več izkoriščati. Jasno bo kdo si in kaj želiš. Ko boš spoštovala sebe skozi svoje potrebe in želje, boš dobila spoštovanje tudi od drugih. Otrok namreč stori vse, da bi bil sprejet, odrasel pa se pogaja tako, da sebe nikoli ne pozabi. Sem tudi sama odraščala s podobnimi navadami in sem se zato odločila za študij, ki mi je razkril veliko stvari.
Na spletni strani družilnice si lahko prebereš veliko več…
Lahko me tudi konataktiraš na mail. Veliko sreče v prihodnjih druženjih ti želim
Aleksandra

Hvala Aleksandra zadeli ste me v nulo , si bom prebrala več na vaši spletni stran.