nepojasneno hujsanje
Pozdravljeni!
Sem mati 17let starega otroka,ki so ga pred 2 letoma hospitalizirali z napotnico od osebnega zdravnika z diagnozo anoreksi nervoz.Bil je od 27.maja 2011 hospitaliziran na pediatricnem oddelku za anoreksi nervoz.tukaj ta cas hospitalizacije niso naredili nobenih preiskav za notranje organe.slikali so ga samo za kostno gostoto in jemali kri za krvno sliko.Za cas hospitalizacije je moral jesti vso hrano tudi tisto ko jo kot mali dojencek ni nikoli in tudi kasnejejo ni.To je mleko,sladice ,testenine ,svinjsko meso in govedino.Vcasu hospitalizacije so se pojavile driske in odvajal je vec tekocine kot pa jo je popil.Njihov odgovor je bil da je to posledica in spirala hujsanja.Po 6-mesecih je bil spuscen domov s 60 kg in visok 184cm.Nakar smo opazali da se je pojavila sluz v blatu in sledi krvi.ponovno smo zahtevali pregled gastroenteroloske preiskave notranjih pregledov.Nakar so naredili in potrdili ezofagitis poziravnika in zelodca.dobil je zdravila nolpazo in alergik na laktozo.Nakar mi je predstojnik gasrto oddelka rekel da je moj otrok anoreksik potreben psihiatra in se mati zdraven.Otrok je kljub hrani ki jo je jedel rad hujsal tako da je v stirih mesecih shujsal na 40 kg.Aprila 2012 je bil ponovno hospitaliziran Dodajali so mu fosfate.nezastopim jedel je dosledno v soli so zaceli opozarjati da je nekaj drugega ampak se niso dali dopovedati.Zaceli so se razhajati mnenja zdravnikov navadnih ko so nas opozarjali da je nekaj drugega in predstojnikov ki se ne zmotijo.Tako je bil ponovno hospitaliziran od aprila pa do julija.Sredi julija smo sli na morje po stirih tednih smo opazili da je postal rumen po telesu peljala sva ga zdravniku kar je zdravnica napisala odpoved jeter ali bolezni bil je hospitalizuiran v celju ,nakar jim je v celju v bilnici v treh dneh shujsal 3kg,poslali so ga ponovno v Ljubljano ,kar se panisem strinjala prosila sem da ga poslejo v Maribor pa ga niso hoteli poslali so ga v Ljublano mene pa prihjavili socialni .Ponovno je bil hospitaliziran v Ljublani od avgusta pa do novemra potem smo sli na drugo mnenje .Kljub njegovem prigovarjanju da ga boli okrog popka da ko poje cuti da ga pecejo in boli crevesje se niso zmenili za njegove bolecine.Naredili so ponovno pregled notranjih organov ima atroficno sluznico zelodca in dvanajstrenika in globoke razjede poziraniku,Dobili smo zavrnjeno da ni anoreksija nervoz ampak vnetni proces prebanega traku.Socialna na kar naprej preganja dones so prisli da bi ga prisilno odpeljali na hospitalizacijo.Prosim vas kajti prinas ne najdem v zdravstvu skupnega jezika ,Zato vas prosim za vaso pomoc za zdravljenje v tujini.
Lepo se vam zahvaljujem obuban mati
Spoštovani!
Zahvaljujemo se Vam za postavljeno vprašanje! Potrudili se bomo, da čimprej pripravimo odgovor na Vaše vprašanje.
Lep pozdrav v imenu vseh članov Skupine za pomoč staršem bolnih otrok!
Staša Račnik, univ. dipl. pravnica
Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru
Spoštovani!
Glede na obširno problematiko Vaše situacije, smo Vaše vprašanje reševali po delih. Odgovor je zato za lažje razumevanje razdeljen na posamezna pomembna vprašanja.
V zvezi z načinom postopkom zdravljenja Vašega sina v tujini, Vam je predsednica uprave Ustanove Fundacije za pomoč otrokom, ga. Olga J. Bahun, že posredovala konkretne informacije, prav tako je že pričela s poizvedbami v zvezi z reševanjem Vaše situacije. Kolikor se boste dokončno odločili za zdravljenje Vašega sina v tujini, se obrnite na go. Olgo preko fundacije, ali pa to sporočite nam tukaj na forumu.
Na voljo Vam bomo tudi za pomoč pri izdaji morebitne začasne odredbe, kot bo to pojasnjeno v tretjem delu odgovora, ki Vam ga bomo posredovali še naknadno, saj se je pri pripravljanju le-tega malo zapletlo.
Upamo, da boste v našem odgovoru našli pravno razlago Vaše situacije, ki Vam bo v pomoč. Za konkretnejše odgovore in pojasnila smo Vam vedno na Voljo.
V imenu celotne Skupine za pomoč staršem bolnih otrok ter predvsem v imenu članov skupine, ki so pripravili odgovor na Vaše vprašanje, Vas lepo pozdravljam in Vam in Vašemu sinu želim vse dobro!
Zlatka Markovič, univ. dipl. pravnica
Predstavnica Skupine za pomoč staršem bolnih otrok
Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru
1. O pravici do zdravljenja v tujini
Pravico do zdravljenja v tujini urejata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZZVZZ) ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Pravila OZZ). Pravila v teh predpisih so sicer izvorno pravila Evropske unije in se uporabijo prednostno.
Pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev zavarovancem določa 135. člen Pravil OZZ. Te pravice pripadajo posamezniku pod pogojem, da so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje. V primeru, da pravico do zdravljenja v tujini uveljavlja zavarovana oseba, ki še ni dopolnila 18 let, ima na potovanju in med zdravljenjem, pregledom ali preiskavo pravico do spremstva.
Nadalje 224. člen Pravil OZZ določa, da zavarovana oseba, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, vloži zahtevo za napotitev na zdravljenje, pregled ali preiskavo v tujino na zavod, o njej pa odloča imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS). Pred odločitvijo o pravici imenovani zdravnik pridobi pisno mnenje konzilija zdravnikov ustrezne klinike oziroma inštituta o naslednjih vprašanjih:
– ali so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, pregleda ali preiskave bolezni oziroma stanja zavarovane osebe,
– ali je z zdravljenjem, pregledom ali preiskavo v tujini pričakovati ozdravitev, izboljšanje zdravstvenega stanja ali vsaj preprečitev njegovega nadaljnjega slabšanja,
– kateri zdravstveni zavod oziroma zdravnik v tujini je najbližji usposobljen za zdravljenje, pregled ali preiskavo,
– predvideno trajanje zdravljenja, pregleda ali preiskave,
– ali zavarovana oseba potrebuje spremstvo na poti in kakšno spremstvo potrebuje,
– kakšno vrsto prevoza potrebuje zavarovana oseba glede na zdravstveno stanje. (225. člen Pravil OZZ).
Na podlagi mnenja konzilija zdravnikov, druge zdravstvene dokumentacije in morebitnega pregleda zavarovane osebe, izda imenovani zdravnik odločbo (najpozneje v roku osmih dni po prejema zahteve, kar določa 81. člen ZZVZZ), s katero odloči o pravici zavarovane osebe. Če je zavarovani osebi odobreno zdravljenje, pregled ali preiskava v tujini, imenovani zdravnik z odločbo odloči tudi kje in v kolikšnem času lahko odobreno storitev uveljavi, o pravici do spremstva in o vrsti prevoznega sredstva. O pravici do spremstva in o vrsti prevoznega sredstva odloči tudi, če je zavarovani osebi odobreno povračilo stroškov. Če je zavarovani osebi odobreno zdravljenje, pregled ali preiskava v tujini, ji ZZZS izda ustrezno listino, na podlagi katere lahko uveljavi storitev v tujini, oziroma nakaže akontacijo stroškov za odobreno storitev zdravstvenemu zavodu v tujini, pri katerem jo bo zavarovana oseba uveljavila, in opravi končni obračun stroškov (226. člen Pravil OZZ).
Zoper odločbo imenovanega zdravnika se lahko v roku pet delovnih dni od vročitve vloži pritožba, ki jo nato obravnava zdravniška komisija (82. člen ZZVZZ). Po morebitni negativni odločitvi zdravniške komisije preostane še sodna pot z vložitvijo tožbe na delovno in socialno sodišče.
Pomembna je tudi določba Pravil OZZ iz 4. odstavka 135. člena, iz katere izhaja, da lahko ZZZS zavarovani osebi izjemoma odobri povračilo stroškov za že opravljene zdravstvene storitve v tujini, če teh storitev v Republiki Sloveniji ni moč zagotoviti v zadostnem obsegu. Postopek, vrsto obolenj in stanj, pri katerih je to dovoljeno, in višino povračila določi upravni odbor ZZZS.
Zahtevo za napotitev na zdravljenje v tujini je treba vložiti na oddelku za mednarodno zdravstveno zavarovanje pri območni enoti ZZZS Ljubljana. Pisni vlogi je potrebno priložiti medicinsko dokumentacijo glede zdravljenja, s katero razpolaga zavarovana oseba, in razpoložljivo dokumentacijo tuje zdravstvene ustanove. Vloga za napotitev na zdravljenje v tujini je dostopna na spletni strani ZZZS.
Na podlagi omenjenih pravil in iz prakse izhaja, da je v primeru načrtovanega zdravljenja – ko zavarovanec potuje v drugo državo članico EU prav z namenom pridobiti določene zdravstvene storitve – pravica zavarovanca, da v drugi državi članici EU prejme bolnišnično zdravljenje, pogojena s predhodno odobritvijo nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja v domači državi (Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 182/2011, z dne 19.11.2012).
Za kasnejše kontrolne preglede je v 227. členu Pravil OZZ določeno, da zanje ni potrebno novo mnenje klinike ali inštituta v Sloveniji, če zdravstveni zavod v tujini, kjer je bilo zdravljenje opravljeno, predlaga, da se prvi kontrolni pregled opravi v tujini. Za morebitne nadaljnje kontrolne preglede pa je potreben ponoven postopek.
Vsekakor upamo, da se med zdravstvenim osebjem, katerim v oskrbo je trenutno prepuščen Vaš sin, in Vami vzpostavi komunikacija, ki bo pripeljala do želenih učinkov. Želimo vam, da bo zdravljenje Vašega sina bodisi v okviru nacionalne zdravstvene oskrbe bodisi zdravljenja v tujini nadvse uspešno in da bo sin v najkrajšem času okreval.
Odgovor pripravile:
Tadeja Krajnc, Eva Štromajer in Jožica Ficko
2. O odvzemu otroka s strani centra za socialno delo
V zvezi z odvzemom otroka s strani pristojnega centra za socialno delo je pomembna določba 54. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33I/1991 s spremembami in dopolnitvami), iz katere izhaja: ‘Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon.’ Iz tega izhaja, da država spoštuje starševsko skrb tako dolgo, dokler gredo ravnanja v smeri varovanja otrokovih pravic in koristi. Starševska skrb se omeji, kadar je ogrožen zdrav razvoj otroka ali to zahtevajo druge koristi otoka. Država lahko poseže v družinska razmerja le z ukrepi, ki jih določa zakon. Te ukrepe določa Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1, Ur. l. RS, št. 69/2004 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZZZDR), izvajajo pa jih predvsem centri za socialno delo. Posebej je potrebno poudariti, da podlaga za aktivnosti centrov za socialno delo ni samo krivdno ravnanje staršev, ampak tudi samo dejstvo, da starši niso zmožni učinkovito zavarovati pravice in koristi otroka, recimo takrat, ko zaradi nevednosti ali nezmožnosti ne morejo primerno skrbeti za otroka.
Pristojnosti centrov za socialno delo v zvezi z zaščito otrok določa ZZZDR določa v 8. poglavju (členi od 119 do 122). V 119. členu splošno določa, da je center za socialno delo dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Center za socialno delo sme otroka odvzeti staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist (120. člen ZZZDR). V 121. členu pa je določen ukrep oddaje otroka v vzgojni zavod zaradi osebnostne ali vedenjske motenosti.
Pri postopku odvzema otroka lahko pride tudi do namestitve v rejništvo ali do namestitve v zavod za varstvo in vzgojo. Podrobnejših določb o tem, kaj natančno ukrepi centrov za socialno delo predstavljajo, zakon ne vsebuje in se zato razlikujejo od primera do primera. Glavno vodilo pri vodenju teh postopkov je, da se stori vse za varstvo otrokovih pravic in koristi, hkrati pa se z ukrepom v najmanjši možni meri prizadene starše. Zakon o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Ur. l. RS, št. 3/2007 s spremembami in dopolnitvami) določa, da kadar centri za socialno delo izvršujejo javna pooblastila, postopajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. l. RS, št. 24/2006 s spremembami in dopolnitvami), razen če niso posamezna vprašanja v tem ali drugem zakonu drugače urejena. Center za socialno delo mora izpeljati celoten ugotovitveni postopek, ki je predpisan. Skrajšani ugotovitveni postopek pa pri odvzemu otrok ni dovoljen (sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U373/2006).
Center za socialno delo izvaja ukrepe za vzgojo in varstvo otroka ali kakšne druge otrokove koristi tako, da spremlja psihofizični razvoj otrok, ki živijo v neugodnih življenjskih razmerah ali pri katerih je ogrožen njihov razvoj. Predpisano zaporedje nalog pri ukrepih za vzgojo in varstvo otroka in njegovih koristi je predstavljeno v nadaljevanju, konkretno se zaporedje nalog nanaša na odvzem otroka.
Ko dobi center za socialno delo prijavo od kakšnega zavoda, policije ali druge organizacije, da je ogrožen otrok, se zadeva dodeli interni strokovni komisiji, lahko pa se postopek začne tudi po uradni dolžnosti. Prva naloga interne strokovne skupine je, da razišče vse podrobnosti v zvezi s prijavo, npr. kdo je podal prijavo, pozanima se o družinskem okolju, oceni se stopnja otrokove ogroženosti in sodelovanje staršev doslej. Naredi se seznam vseh morebitnih udeležencev v problemu (šola, sorodniki, zdravnik,…). V naslednjih korakih se skliče strokovna skupina, sestavljena iz različnih profilov strokovnih delavcev, v kateri se prouči, kakšne so možnosti za pomoč otroku, oceni se tudi predvideno trajanje pomoči.
Pri postopku odvzema otroka je bistveno, da gre za t.i. dvojni postopek. To pomeni, da gre postopek v smeri odvzema otroka, hkrati pa se preizkuša vse možnosti, da do odvzema ne pride. V postopku se skuša ustvariti zavezništvo s starši z namenom skupnega iskanja možnosti, da bi otrok ostal pri starših. Nadalje sledi ugotovitveni postopek, ki vključuje pogovor s starši in pogovor z otrokom. Starše se seznani s prijavo in se jim predstavi načine ter oblike pomoči. Posebej pomembno za nadaljnje postopanje je, kakšen bo odziv staršev. Problem se predstavi predvsem z vidika strokovnjakov. Pri delu z otrokom se skuša vzpostaviti svetovalni odnos, predvsem pa se skupaj z njim prouči možne oblike pomoči. Center za socialno delo lahko predlaga t.i. pomoč družini za dom in opusti postopek odvzema ter izdela načrt za varstvo otroka in podporo staršem. Pri pogovoru z otrokom se razišče, kako bi otrok najlažje sprejel nove življenjske okoliščine in kdo so osebe, ki lahko pomagajo tako otroku kot staršem. Otroka se podrobno seznani z ukrepom, pojasni se mu tudi vse posledice ukrepa. Po vseh opravljenih aktivnostih se sestane ‘večprofesionalna’ krizna strokovna skupina, kjer se povzame argumente za odločitev in predstavi dosedanje delo s starši in otrokom. Sledi še ustna obravnava in nato izdaja začasne odločbe. Če je le mogoče, se na sestanek strokovne komisije povabi tudi starše.
Na podlagi narejenih poizvedb pri centrih za socialno delo pa dodajamo, da do odvzema otroka staršu pride v res izjemnih primerih, ko gre res za očitne primere zlorab otroka.
Odgovor pripravil:
Aleš Potočnik, univ. dipl. pravnik
Pozdravljeni!
Sedaj se obracam na vas in vas prosim za pomoc pri Izdaji zacasne odredbe pri socialni sluzbi ,kajti sedaj pa so zbili sodu dno.sin je v bolnici,ga zdravijo res se ne vedo kaj je ampak pristop je drugacen cloveski .Socialna pa se vtika v podrocje zdravstva in hocejo nekaj vsiliti ,ko jim je nekdo poducil z napacnimi podatki ali poslusajo samo eno stran,nas pa ne.Ni prijetno je dovolj ze hudo ko gledas ga nimamo doma nic ,socialna pa nas je prijavila tudi policijski upravi v zvezi kaznivega dejanja192/l KZ-1.Sami si zelimo da bi se cimprej odkrilo kaj je ,socialna pa s tem .zato vam bom zelo hvalezna.
s spostovanjem mati
Spoštovani!
Rade volje Vam bomo pomagali, če bomo le lahko. Bi Vas pa v tem primeru najprej prosila, da nas kontaktirate preko spletne strani Ustanove Fundacije za pomoč otrokom:
http://www.fzpo.org/default.asp?mid=sl&pid=kontakt
Na kratko nam navedite, za kaj gre, da bomo vedeli, da ste to Vi. S tem bomo imeli Vaš kontakt in le tako Vam bomo lahko konkretneje pomagali. Brez najmanjše skrbi bodite, da bodo vsi Vaši osebni podatki ostali pri nas.
Hvala Vam, ker ste se opogumili in obrnili na nas!
Lepo Vas pozdravljam,
Pozdravljeni!
Tukaj objavljamo še tretji del našega odgovora, ki se nanaša na Vaše dodatno vprašanje o izdaji začasne odredbe. Naš odgovor je zaenkrat še bolj splošne narave, v primeru da se boste odločili za postopanje po enem od spodaj opisanih načinov, pa Vam bomo na voljo tudi za konkretno pomoč. Vaše kontakte že imamo, tako da bomo lahko zadevo uredili hitro, če bo potrebno…
S spoštovanjem,
Zlatka Markovič, univ. dipl. pravnica
predstavnica Skupine za pomoč staršem bolnih otrok
Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), po katerem mora postopati tudi center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) kot nosilec javnih pooblastil, ne ureja začasne odredbe, s katero bi lahko dosegli začasno ureditev stanja in tako preprečili odvzem otroka s strani CSD. Namen začasne odredbe je namreč zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva. Potrebna so namreč ustrezna procesna sredstva, ki v času postopka pred sodiščem preprečujejo ravnanja, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo pa ne bi moglo doseči namena, če osebi, ki to sodno varstvo zahteva, že med sodnim postopkom nastanejo hujše škodljive posledice oziroma ji med sodnim postopkom ni omogočeno, da prepreči ravnanje, ki bo izničilo morebitni poznejši uspeh v postopku. Takšno sodno varstvo več ne more biti učinkovito ne smiselno (Up-209/99 z dne 9.12.1999).
Začasno odredbo pa je mogoče zahtevati v upravnem sporu, ki ga ureja Zakon o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUS-1), za kar pa je potrebno vložiti tožbo pred upravnim sodiščem.
V 4. členu ZUS-1 je določeno, da v upravnem sporu sodišče odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Grožnje CSD o odvzemu otroka so lahko v tem primeru predmet upravnega spora in sicer na podlagi 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Ur. l. RS z dne 13.6.1994, Mednarodne pogodbe št.7-41/1994, RS 33/1994). Ta Vam zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Pri tem je treba poudariti, da 30 dnevni rok za vložitev tožbe začne teči takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika (23. in 28. člen ZUS-1).
Nadalje 32. člen ZUS-1 določa, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. Zato sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda (t.i. odložitvena začasna odredba). Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.
Tožnik pa lahko iz istih razlogov zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (t.i. ureditvena začasna odredba).
Za izdajo začasne odredbe je pristojno sodišče, ki je pristojno za odločitev o tožbi, to je upravno sodišče. O zahtevi za izdajo začasne odredbe odloči sodišče s sklepom in sicer v sedmih dneh od prejema zahteve (32. člen ZUS-1).
Zgoraj opisan postopek je ena od možnosti, ki jih imate na voljo v Vašem primeru. Druga možnost je, da vložite pritožbo, o kateri odloča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ker ZUP ne predvideva možnosti pritožbe zaradi dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, pozna pa jo ZUS-1, bi se bilo potrebno v takem primeru sklicevati na pravno analogijo. ZUP v 256. členu določa, da mora biti odločba o pritožbi izdana brž, ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih, kar pa je v Vašem primeru še posebej neugodno. Poleg tega v takem postopku ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe, ki bi Vas v tem obdobju ščitila pred ponovnimi posegi v Vaše zasebno in družinsko življenje s strani CSD.
Tretja možnost, ki jo imate na voljo je, da vzpostavite neformalni kontakt z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki je sicer pritožbeni organ na področju delovanja CSD, in poskušate pridobi njihovo mnenje. Na ta način boste dobili informacijo, ali je ministrstvo morda seznanjeno z vašim primerom in kakšno stališče ima. To vam lahko pomaga pri odločitvi, katero pravno pot izbrati. Na tem mestu bi poudarili, da na tem področju ni sodne prakse, saj gre za zelo specifičen primer. Vsekakor bi bilo smiselno najprej postopati po zadnji od navedenih poti.
Odgovor pripravila:
Nina Dvoršek,
članica Skupine za pomoč staršem bolnih otrok
Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru