Pričakovala sem zdravega otroka, dobila pa invalida. V bistvu vse do zdaj nisem vedela, da je invalid. Star je skoraj že dve leti, pa še zdaj ne hodi. Enostavno se ne more naučiti hoditi, pa še zdravniki ne vedo točno, zakaj, pravijo le, da če do te starosti še niti s pomočjo ni naredil koraka, potem verjetno sploh hodil ne bo in so mu predpisali invalidski voziček… Sicer se razvija normalno – govor ima starosti primeren, ipd.

Ja, v življenju se zgodi marsikaj nepričakovanega.
Stojte mu ob strani, veliko trde volje in moči in bo.

Kaj pa ostala motorika – sedenje, vstajanje, roke?

Naša hčerka ima miotonično distrofijo in je vse osvojila kasneje, tudi shodila je v starosti 2,5 let.

Na tvojem mestu bi vztrajala, da naredijo še preiskave, da se odkrije vzrok. Invalidski voziček je rešitev za premikanje, vendar če vzroka ne najdejo, je pomoje vse veliko težje, saj ne veš kam se usmeriti in kaj pričakovati od nadaljnjega razvoja.

34545,

vedno me kar zboli, ko slišim/preberem izjavo: “Pričakovala sem zdravega otroka, dobila pa invalida.” Pričakovali ste otroka in dobili ste otroka. Vsak starš upa, da bo otrok zdrav, da bo razvoj potekal kar se da normalno. Pa vendar, žal, ni vedno tako. A tisti kraseni otrok, ki ste ga občudovali pred letom dni, je še vedno tu, le z eno veliko težavo, ki je njegova nesreča, ne vaša, vi pa verjemite vanj, ga vzpodbujajte, narediti vse, kar je v vaši moči, da jo premaga oz. čim lepše živi z njo; če ga nič ne boli in je sicer zdrav otrok, lahko zelo lepo živi, tudi če nikoli ne bo brcal žoge. Seveda pa rabite čas, da to sprejmete. Mislim pa, da vam sploh še ni treba sprejeti, nisem strokovnjakinja, a če ne vedo, zakaj ne hodi, tudi ne morejo zagotovo reči, da nikdar ne bo. Poskusite drugo, tretje mnenje, tujino, …

Vse lepo vam želim,
Eva

Pozdravljeni,

Nikar še ne obupajte nad otrokom in ne glejte nanj kot na invalida. Osebno poznam osebo (zdaj že odraslo), ki je tudi shodila “šele” okoli drugega leta starosti, pa je danes telesno in duševno popolnoma zdrava.

Ukvarjajte se z njim še naprej, spodbujajte ga h gibanju. Nikar ga zdaj, ker so zdravniki kar sklenili, da je rešitev zanj invalidski voziček, ne posedite vanj in pustite, da mirno čiča v njem in telesno in gibalno zaostane zaradi nedejavnosti. Poskrbite, da si čim bolj okrepi mišice, pazite na prehrano (tudi debelost ali pretirana drobnost lahko vplivata na kasnejši razvoj hoje pri otroku) in ga vsakodnevno postavljajte na nogice.

Zdravniki ne vedo vsega, včasih pa se tudi ne zavedajo, da lahko pacientu s svojo “diagnozo” naredijo veliko škode.

Bi nam zaupali kaj več informacij o otroku? Morda vam lahko kdo med nami na podlagi več podatkov kaj bolj konkretnega svetuje.

Npr:
– Kako je sicer z otrokovim gibanjem? Morda opažate, da je vaš sin v primerjavi z vrstniki kaj manj aktiven?
– Je živahnega značaja ali dneve bolj kot ne prespi?
– Ima apetit?
– Je za svojo starost primerno telesno razvit?

Lep pozdrav

Tole pa težko verjamem. Da ti zdravniki ne znajo povedati kje je vzrok, da otrok ne hodi. Če je dobil invalidski voziček že mora imeti kakšno diagnozo.
Moj otrok je shodil pri treh letih, pa mu ni nihče ponudil invalidskega vozička že pri dveh letih. Navsezadnje smo pa vsi pričakovali zdravega otroka in pri vseh nas je bilo razočaranje ko smo ugotovili da ne bo kot naj bi bilo. Če pa me vprašaš sedaj mojega otroka s posebnimi potrebami ne zamenjam za zdravega. Nam je prinesel preveč sonca v naše življenje (čeprav v začetku res vidiš le slabe strani).
Srečno vnaprej ti želim in veliko veselja z otrokom.

Preverite otrokov vid.

Znančeva hči tudi ni in ni shodila, pa ni bilo videti z njo nič narobe.
Na koncu so ugotovili, da deklica slabo vidi oz. nima globinskega vida (vidi dvodimenzionalno, nima pa občutka za globino, oddaljenost…). Zaradi tega dlje časa ni shodila, očitno se ni počutila “dovolj sigurno”. Sedaj nosi očala, drugače pa ni videti nič drugačna od vrstnic.

Včasih imajo “velike” težave prav banalne razloge…

Vse dobro vam želim, vam in otroku.

Kot že predhodnice, bi toplo položila na srce, da vem, da je težko, ampak ne obupajte.
Meni se zdi zelo neprofesionalno od zdravstvenega osebja, kar so vam povedali, če niti vzrokov za to ne vejo, torej… Poskusite drugje, prosite za dodatne napotnice pri strokovnjakih kje drugje, dodatne preiskave.
Invalidski voziček pa vzemite kot možnost boljšega in pravilnejšega sedenja in ne kot stanje za zmeraj. Voziček je pripomoček in ne nujno neko dokončno stanje.

Vse dobro, pa oglasite se še kaj, držim pesti!

Glej, mama, ki si rodila “invalida”. Vzrokov zakaj je tako je lahko nešteto. Bori se za njega. Na več vrat boš potrkala, prej boš zadevi prišla do dna. Ko boš imela pravo diagnozo, pa v akcijo, začni delati z otrokom, daj vse od sebe. Samo ne obupat. Želim vama veliko uspeha.

Tako hladnega naslova kakor je tvoj,pa že dolgo nisem prebrala.Ali imaš otroka sploh rada?

34545,
upam, da vam je večino mnenj v oporo. Želim vam vse dobro in oglasite se še kaj.