Pozdravljeni!

Moj problem je sledeč: imam 21 let in s fantom sva v razmerju 2 leti. Njegovi prijatelji so me že od vsega začetka nekako težko sprejeli in me ignorirali. Fant mi je razložil, da je to zato, ker pač še nihče od njih ni imel resne punce, ki bi jo predstavil svojim prijateljem in zato niso navajeni, da je v njihovi družbi ženska. Vedno so se pogovarjali samo o moških stvareh, kot da mene sploh ne bi bilo tam. Mogoče je bil problem tudi v meni, saj na začetku nove ljudi bolj opazujem in poslušam. Takrat nisem najbolj zgovorno bitje na svetu, moram se jih privaditi … Po določenem času nam je pogovor stekel in so se začeli normalno pogovarjati z mano, počutila sem se sprejeto. Problem je le v enem od njih, ki me po dveh letih še kar ignorira in se obnaša skrajno neodraslo! V tem času je tudi sam dobil punco, ki je zelo ukazovalna in hoče biti vedno v središču pozornosti. Misli, da vse ve, vedno se sili v ospredje, že od vsega začetka je najbolj glasna. Prav tako kot njen fant, se tudi ona zelo čudno obnaša do mene … Ne bom rekla, da me ignorira, ampak z mano spregovori samo kadar sva sami. Pa še to na takšen prisiljen način, da me nekaj vpraša, jaz odgovorim, ampak imam občutek, da me sploh ne posluša. V družbi pa se ne ukvarja z mano, saj je preveč zaposlena sama s sabo, s fantom in vsemi njegovimi prijatelji. Vsi so jo tudi zelo lepo sprejeli. Ko sem izvedela zanjo, sem bila tudi sama vesela, da končno ne bom več edina ženska med njimi, ampak se nekako ne razumeva. Njen fant je postal copata, zato se z njim niti ne poskušam več spoprijateljiti, saj me sploh ne posluša, če karkoli rečem. Kadar sem zraven, se obnaša, kot da me ni. Primer: fant je mislil, da bo na prvi dan novega leta moral delati, zato sva jim že vnaprej povedala, da bova silvestrovala doma. Ko smo bili na božič vsi skupaj, je ta prijatelj rekel mojemu fantu: saj če ne boš na 1. januar delal, greš pa tudi ti z nami. Sedela sem zraven fanta, njegov prijatelj me pa niti ni pogledal. Hvala bogu je moj fant na moji strani in mu je odgovoril, da če se to zgodi, bom šla z njimi tudi jaz in je njegov prijatelj samo nekaj zamomljal nazaj … Takih primerov je še veliko, ampak že tako bo to sporočilo dolgo 🙂 Na koncu pa je največji problem v tem, da je ta prijatelj nekakšen vodja. Vsi mu sledijo, zato me v njegovi družbi ignorirajo vsi. Razen seveda moj fant. Ko smo šli skupaj na smučanje so oni smučali vedno skupaj, midva s fantom nekje zadaj. Oni so šli vedno skupaj na sedežnico, midva posebej. Bolj ko se poskušam vklopiti, slabše se počutim, saj imam občutek, kot da med njimi moje mnenje nič ne šteje in da se vsiljujem. Vedno se posluša samo tega njegovega prijatelja in njegovo punco, ki jima vsi sledijo. Prišlo je že tako daleč, da sem fantu jokala in bila vsa obupana, saj mi res veliko pomeni, da bi se z njegovimi prijatelji razumela. Razmišljam, kako bo izgledalo najino razmerje, če se bodo vedno tako obnašali, saj se bom s časom nevede začela izogibati tej družbi. Rekel je, da se bo pogovoril z njimi, ampak niti ne vem, če si to zares želim, saj bom potem izpadla kot neka razvajena najstniška smrklja, ki ne zna poskrbeti sama zase in bi rada njihovo pozornost. Začenjam se spraševati, če je kaj narobe z mano, če sem premalo družabna, če sem njegovemu prijatelju in punci enostavno antipatična …

Mi lahko prosim poveste, če ima kdo podobne izkušnje in mogoče kakšen nasvet. Vesela bom vsakega mnenja.

Mogoče se preveč trudiš biti všečna in ima ravno obratni učinek? Moraš se zavedati da vsaj na začetku si bila “vsivljivka”. Ne vem zakaj si se sploh dosti družila z prijatelji tvojega partnerja. Moška družba pa to. Kak je ena ženska zraven se pokvari vzdušje, brez zamere enako velja za ženske družbe. In ne, nisi in nikoli ne boš “ena izmed tipov”. Ne gre, nemogoče. Pozabi.

Stanje bi se res lahko izboljšalo, ko je prišla še ena punca, ampak ta te očitno bolj vidi kot konkurenco. Nekdo, ki odvrača pozornost od nje.

Ali pač nismo vsi za vse družbe. Z enimi pač ne kliknemo, hudič pač, ko so to prijatelji naših partnerjev.

Nisem se veliko druzila z njimi in nisem hotela biti ena izmed njih. Enostavno sem zelela, da me spoznajo, saj s tem ni nic narobe. Vcasih smo sli skupaj na kaksen zur, poleti smo se sli nekajkrat skupaj kopat. Zdaj ko je zravn se ena punca pa smo itak postali nekaksna druzbica z dvema parckoma in gremo skupaj silvestrovat, smucat … To ne pomeni, da smo vsak vikend skupaj. Ne pricakujem, da bom z njimi postala najboljsa prijateljica, saj imam svoje prijatelje, fant pa ima svoje. Zelim pa si, vsaj tistih parkrat na leto, ko smo vsi skupaj, da smo se sposobni normalno pogovarjati in upostevati mnenja en drugega, ne pa v stilu zlobnih deklet in fantov iz srednje sole, ko nekdo ni vreden, da bi se ga upostevalo.

Ah nepotrebno se sekiraš. Če te fant brani in zagovarja se res nimaš popolnoma ničesar bati. Oni te bodo že sprejeli če bodo hoteli.

Imaš več opcij. Predvsem se pa nehaj toliko truditi in razmišljati o tem, kako te sprejemajo. Vsako razmerje je dvostransko, si kdaj pomislila, kako jih ti dojemaš, kako se do njih obnašaš, pa četudi na podzavestni ravni? Poskusi se umiriti, sprostiti, in pojdi naslednjič v to družbo neobremenjena, kako te bo ta punca gledala, ignorirala, sprejemala ipd. Pojdi čisto normalno, brez strahu, bojazni, pričakovanj. Odnos bi se moral spremeniti, slej ko prej.

Če se ne bo, se pa enostavno obrni stran od njiju in ju tudi ti ne “obrajtaj”. Ne govorim, da ju ignoriraj, kvečjemu ne dajaj jima takšne pozornosti, kot si jo želita.

V večjih družbah pa je ponavadi tako, nekdo prevzame krmilo, to je pač nekdo, ki hoče biti v središču pozornosti, je glasen, najbolje reči temu “šef”. Od ostalih pa je odvisno, ali bodo to dopuščali in se podredili ali pa bodo neodvisno furali svoje naprej. Tudi ti imaš to možnost, ali se podrediš v smisli, da te to obremenjuje, ali pa poskusiš biti ti, sproščena, z ostalimi, normalnimi člani družbe.

Ste še mladi, ponavadi pa takšna pogosta druženja postajo redkejša z leti in ko si več ljudi dobi partnerje.

Tale “glavni” te ne sprejema iz nekega drugega razloga. Ta “njegova” družba mu omogoča občutek oboževanosti in ti si sedaj tista, ki mu sedaj kradeš “oboževalca”, zato nekako nisi zaželena.

To so nezavedne zadeve

Jaz ti svetujem, da pogledaš na stvar z druge plati:

ta problem s fantovimi prijatelji, ki je v tvojih očeh v tem trenutku zelo pereč in pomemben, je v resnici samo prehodnega značaja. Že čez nekaj let, sem prepričana, tale družbica ne bo več enaka, kot je zdaj, vaše skupno druženje pa se bo skoraj zagotovo precej zmanjšalo. In to iz čisto naravnih razlogov: tudi večina drugih fantov bo dobila punce, prišel bo čas za resna razmerja, za urejanje skupnega doma, otroke, ali pa karierne cilje – in vse to vam ne bo več dopuščalo toliko prostega časa, kot ga imate zdaj – ti garantiram iz lastnih izkušenj.:)

Tudi sama sem v tvojih letih imela podobno izkušnjo: fanta, ki je bil nonstop navajen viseti s svojo moško družbo, jaz pa skoraj edina punca tam. Sicer so me sprejemali in smo se imeli čisto ok, bili so zabavna družba in veliko smo se smejali, ampak ravno najboljši prijatelji kljub vsemu nismo postali, smo si bili preveč različni za kaj takega. In če sem iskrena, sem zelo vesela, da so ti časi, ko je bilo nujno treba nonstop viseti skupaj s fantovimi prijatelji, zame minili (sem kake deset let starejša od tebe); zdaj se v prostem času posvečam ljudem, ki si mi res blizu, z ostalimi pa se itak ne uspem dobivati, ker ni časa.

Zato ti svetujem predvsem, da se ne sekiraj. Vzemi vse skupaj bolj na lahko. Ne rabiš bit najboljša prijateljica fantovim prijateljem – lepo je, da se trudiš vklopit, ampak če te ne sprejemajo najbolj, pa ne bo konec sveta. Kdaj lahko gre fant tudi sam z njimi, ti pa preživiš lep večer s svojimi prijateljicami, s katerimi se imaš fajn. Kadar pa si z njimi (kot so ti že dobro svetovali drugi), ostani samozavestna, ne rabiš na vsak način njihove potrditve. Zavedaj se, če te ima fant rad, si mu najpomembnejša oseba ti. In to je vse, kar je zares pomembno. Ne rabi te potrditi še 10 njegovih prijateljev, da si dovolj dobra zanj.

Z šolo smo odšli na 3 dnevni izlet.Učitelji so nm rekl da bodo tm tut ljudje iz druge šole.In ko sm čakala prijateljico je iz avta stopil neki fant.In od tistega trenutka mi je biu všeč.Seveda sm hotla vse vedt o njemu.No pol smo mel kosiu in on se je usedu za mano.Po kosilu smo se razdelil v skupine in po naključju sem bla z njemu.Opazila sem da me na vsake toliko časa gleda in potem pogled obrne dugam.To se je dogajal vsak dan.Včasih se mi je tudi nasmejal.No ogl. potem je pršu čs k smo mogl it.Ko sm pršla dam sm ga takoj dodala na FB-ju in sprejeu me je.Potem sva se nekaj časa dregala in ko sm se js opogumla sm začela pogovor z nejmu.In sm napisala da ga zlo pogrešam in je napisu da on tut zlo mene pogreša.Potem sem mu tut povedala da mi je zlo všeč in on je reku da sm tut js njemu.Potem mi je poslou musko, besediu pa govori o tem, da on nerab nobene stvari razn mene, da hoče met sam mene ipd.Potem mu je moja prjatlca iz mojga FB-ja napisala če je kj moj in je napisu da je stem pa tut prašu če sm js kej njegova in rekla sam da sam njegova.Pol je on mogu dol in sva se poslovila.Naslednji dan sm mu isto napisala ”oj” in je pogledou in šu dol, odgovoru pa šele zvečer.Pol sm ga prašala ‘kko je” in je spet sam pogledu in nč odpisu.Nasledn dan k sm se pa naveličala čakat sm mu napisala če me ignorira in je reku da ne.Js sm mu spet napisala zakaj pol ne odpisuje na moje sms-e in je spet sam pogledou in nč odpisu.

Rada bi sam prašala kaj nej bi to pomenil, a me ignorira?? A fantje zmerej ignorirajo punco katera mu je všeč??

upam da bo znal kdo odgovort.

Lp.

Noben fant ne ignorira punce, ki mu je všeč.