Pozdravljeni,

stara sem 24 let in sem v zvezi s sedanjim partnerjem 2 leti, ki je star 23 let. S sedanjim partnerjem sva bila par že v zgodnjih najstniških letih, bil pa je tudi moj prvi fant. Najine poti so se kasneje razšle in po njem sem imela 2 resni zvezi, kakor resne so lahko zveze v najstniških letih. Nekako sem še vedno čutila naklonjenost do svojega prvega fanta in pred dvema letoma sta se najini poti zopet križali. Lahko rečem, da je super fant, zelo ga ljubim, poleg tega pa tudi vem, da on ljubi mene. Je zelo pozoren, ljubeč, ustrežljiv, si upam reči, da imam vse kar sem si kdaj želela.

Vendar pa ni vse tako rožnato kot se sprva sliši. Pred kakšnim letom sem ugotovila, da ga privlačijo starejše ženske. Dobila sem ga, da ima profil (sicer brez slik) na straneh s sex oglasi, kjer je iskal starejše dame v časih ko še nisva bila skupaj. Seveda sem naredila velik bum in je profile izbrisal, sam pa mi je priznal da ga bolj vzburjajo starejše amaterke kot pa najstnice in da se tega sramuje. Rekel je tudi, da so to samo fantazije in se mu sex s starejšo žensko v realnosti gabi, da ga je že izkusil, vendar je bil vse prej kot dober in se tudi tega dejanja sramuje. V glavnem, sva se pogovorila, sva šla naprej, zdaj se še bolj trudi za najino zvezo, vse je lepo, super, čez nekaj mesecev planirava vselitev v najino skupno stanovanje, konec tega leta načrtujeva delati na otročku.

Obstaja pa problem, kajti ne moram pozabiti teh njegovih seksualnih fantazij. Vse skozi razmišljam o tem in postajam obsedeno ljubosumna. Vedno imam v glavi, da med sex-om misli na kakšno starejšo, ko pride kakšna starejša mimo postanem zelo ljubosumna, v glavi se mi vrtijo prizori kako sex-a s kakšno. Ne zaupam mu več, čeprav mi sam od sebe pove kje in s kom je. Sama obsedeno opazujem starejše ženske, ki ne izgledajo ravno slabo in sem jim pošteno nevoščljiva (samo v primeru mojega fanta, drugače pa ne bi bila ravno rada na njihovem mestu, ker sem s svojim življenjem in videzom zelo zadovoljna). Drugače imava zelo dober odnos in se imava skupaj zelo lepo, pride pa dan, ko mi vse izbruhne ven in ga začnem obsojat, poniževat, mu vse to metat naprej. Zelo me je strah da bi ga izgubila, po drugi strani pa ne prenesem misli, da se nekdo, ki ga imam rada dela norca iz mene. Zaradi vsega tega pa se mi včasih po glavi podi ideja, da me je kontaktiral pred dobrimi 2 leti samo zato, ker si nobene ni mogel najti, zdaj pa je samo navezan name. Moje izbruhe, žalitve in podobno lepo mirno prenaša. Nočem se več tako obnašati, vendar si ne moram pomagati. Strah me je tudi, da ga bo potrpežljivost minila in bo odšel. Vsak dan se bojim tega, da me bo prevaral s kakšno staro žensko, ker tega mu jaz enostavno ne moram dat in mu niti nočem dat. Tega ne moram preboleti.

Skupnega življenja si najbolj želi on. Tudi jaz se ga veselim, samo te misli pa me od vsega tega odvračajo. Po eni strani si mislim, da zdaj pa naj se nanj zavežem, imam z njim otroka, on bo pa fantaziral o eni stari babi, medtem ko jaz nimam ravno najmanjše izbire kar se moških tiče? Po drugi strani pa ga resnično vidim kot očeta mojih otrok in sem se pripravljena zanj marsičemu odpovedati. Zelo sem zmedena in zaradi vsega tega ne vem kaj bi. Bolj kot razmišljam kaj čutim, manj znam to obesediti.

V prejšnjih zvezah nisem imela takih problemov, ker nikoli res nisem fanta ljubila. Priznam, da dostikrat nisem ravnala prav s čustvi fantov, ki so mi predstavljali samo zabavo in mi kmalu postali nezanimivi. Zdaj pa je prišel čas, ko se mi vse to vrača 🙁 Ali sama za brez veze kompliciram stvari?

Torej, zanima me, če ima še kdo podobne izkušnje? Kako brzdati te misli, ljubosumje, izpade? Kako se odločiti kaj je prav in kaj narobe? Kako naj se naučim zaupati?
Včasih sem sama nad sabo in svojimi misli tako razočarana, da bi najrajši vrgla puško v koruzo, končala zvezo, ki je sicer zelo lepa in polna ljubezni. Zakaj ne moram preprosto preboleti in iti naprej??

Mislim, da ne kompliciraš brezveze, saj noben občutek ni tam brezveze. Imaš občutek, da ga sama načeloma ne privlačiš? Imata težave v spolnosti? Kdo daje pobudo za spolnost in ali se počutiš v spolnosti zadovoljeno?

Se mi zdi spolnost kar v redu. Mogoče sem jaz tista, ki bi potrebovala malo več. Pobudo za spolnost pa dajeva načeloma kar oba dva enako. Seksava zelo veliko, če sva cel dan doma tudi do 4x na dan, večkrat ne gre, ker partner ne more več in me ne mora več slediti, drugače pa obvezno vsaj 1x na dan. V času ko sva par, ne vem če je bilo vse skupaj 7 dni, da nisva seksala ko sva bila skupaj. Včasih mi tudi reče, da znam tako pozitivno presenetiti, da kar ne more verjeti.

Kar se tiče privlačnosti pa ne vem. Sama imam atletsko, dokaj izklesano postavo in načeloma sama zase mislim, da je kar zavidanja vredna, pozornosti s strani moških pa mi tudi ne manjka. Sama zase vem, da sem privlačna ženska.
Ja, mogoče mislim, da ga ne privlačim tako kot bi ga, če bi bila 10 let starejša. Ker si vsega tega ne moram izbiti iz glave. On mi sicer zatrjuje da to ni res in da ga vzburjam, brez oblačil ali v smučarskem pajacu, v sexi perilu ali dolgih gatah bolj kot pa katera koli druga. Samo kaj pa vem, vedno imam v glavi da moški govorijo to kar si me želimo slišati samo da ni ognja v strehi?

Če bi le bilo tako preprosto. Če mu tisti ta spodnji ud deluje vsakič, ko ti reče, kar želiš slišat, potem je že nekaj na tem. Kaj si pa on v svoji glavi v resnici misli, pa nikoli ne boš izvedela. Tako kot tudi on ne bo izvedel, na kaj misliš ti, ko se mu predajaš. To je pač potrebno vzeti v zakup, temu se reče zaupanje. Sicer pa bi bilo hujše, če bi ti bila starejša in bi on gledal mlajše. Kaj bi pa takrat? Mlajša nikoli več ne boš, starejša si pa vsak dan, torej si mu vedno bolj všeč. 🙂

VSI moški imamo fantazije.

Pri meni bi letela skozi okno, če si ne bi poiskala strokovne pomoči!!!

Paco Moralles, se popolnoma strinjam s tabo in ne vem če bi lahko prenašala osebo, ki ima na vsake toliko, mogoče enkrat na mesec močne izbruhe. Se tega popolnoma zavedam in je tudi meni zelo naporno. Kasneje mi je seveda žal za umret, ampak ko si v danem trenutku ne moram pomagati in kar izbruhne.V glavi si govorim: ne nori, bodi tiho, pusti ga pri miru, ampak še vseeno ta bes, gnus premaga te misli in izbruhne ven. Preden se podam z njim v skupno življenje bi rada razčistila vse skupaj da ne bo prepozno, ker vem da nimam pravice mrcvariti nobenega živega bitja tako ali drugače.
Spet se začenjam čim več ukvarjat s športom, deluje zelo terapevtsko. Preden pa bi poiskala strokovno pomoč pa bi si rada pomagala sama, zato pa me zanimajo vaša mnenja. In kako si še pomagati v taki situaciji?
Razmišljala sem, da mogoče vse to izhaja iz mojega otroštva, ker prihajam iz družine v kateri je problem predstavljal alkohol s strani očeta. In pa moja zveza pred tem partnerjem, kjer sem bila žrtev psihičnega in fizičnega nasilja in sem na koncu zveze doživela kar močan živčni zlom preden se je spokal in me pustil živeti.
Po drugi strani pa si spet mislim, kaj če z menoj ni nič narobe in se on dela norca iz mene, me za hrbtom vara, oziroma samo čaka kdaj se mu nasmehne sreča in pride mimo katera, ki mu je bolj všeč in mu da zeleno luč?

Že lahko, da bo katera prišla in mu dala zeleno luč. To pa še ne pomeni, da se on ne bo ustavil. Zato le naj pride. Saj bodo tudi tebi kakšni fantje dali zeleno luč. 🙂

Prvo, mešaš fizično privlačnost z ljubeznijo oziroma imeti rad. Če imaš nekoga rad, ga imaš rad zaradi njega samega, četudi ima kriv nos, debele noge ali je brez prstov, mogoče ravno zaradi tega. Zveza je vse kaj drugega kot le lepota na zunaj in seks. Kot pišeš, to pri vama več kot štima. Ljubezen pa je na popolnoma drugi ravni, seveda je za dobro vezo potrebna tudi fizična privlačnost, vendar ne zgolj to, in tudi seks. Na koncu pride do malenkosti, ljudje se pa fizično spreminjamo, staramo:)

Praviš, da dobro izgledaš. Če te ima rad, te ima bolj zaradi drugih stvari, seveda je tvoja postava plus, ampak ljubezen ne bazira na tem, je veliko veliko več. Če te on ima ali nima rad in želi iti s tabo naprej v življenje, mi ne moremo vedeti, tukaj se moraš zanesti nase, na vaju. Moraš si pa postaviti tudi vprašanje, ali ga imaš ti rada ali si le TI posesivno navezana nanj?

Govoriš o svojem otroštvu, nisem strokovnjak na tem področju, ampak mogoče si zelo blizu. Mogoče si se tudi nanj zato navezala, ker doma tega odnosa nisi imela. Na to kaže tudi tvoja prejšnja veza, kjer pišeš: “preden se je spokal in me pustil živeti”. To jaz razumem (govorim tudi iz izkušenj), da sama nisi želela, mogla, zmogla, iti stran, ga pustiti, te je nekaj vezalo nanj oziroma si bila od njega odvisna, četudi je s tabo grdo ravnal. Mogoče zato, ker si si želela biti ljubljena od nekoga in nisi želela biti ti kriva za razpad zveze? Si upala, čakala, da se bo izboljšal popravil (kot pri očetu)? Si od njega pričakovala potrditev, da si dovolj dobra, kot npr zgoraj pišeš, da imaš lepo telo in se fantje zanimajo zate? To je lahko tipično, če izhajaš iz takšnega okolja, kjer se nisi počutila sprejeta ali si se počutila krivo za marsikaj, sedaj pa ti laska že, če te nekdo pogleda, seveda si vesel, če se zanimajo zate, ker je to neka potrditev, da si OK.

Ne bi bilo slabo, če se obrneš na kak specializiran forum ali pa prebereš kakšno knjigo, greš k psihologu ali kaj podobnega, kjer ti bodo lahko bolj pomagali razgrniti te zadeve. Čeprav mislim, da bi mogoče sama lahko prišla do kakšnih zanimivih zaključkov, že sedaj znaš marsikaj analizirati.

Ljubosumnost. Poglej, sedaj si ljubosumna na vse starejše ženske okoli sebe. Ali misliš, če ne bi našla tega profila, bi slej ko prej razvila kakšno drugo ljubosumnost, na sodelavke, mlajše ženske, drugačne postave, barv las ipd ipd? Vedno se bodo našle ženske, ki bodo drugačne od tebe. Rekel je, da je poskusil in da to ni to. Ali mu zaupaš ali ne, ali je zaupanja vreden ali ne, boš žal morala ugotoviti sama. Vedi pa, da en “spodrsljaj” v preteklosti ne pomeni, da je človek grozen, da si tega nonstop želi ali da te ima za norca oziroma te nima rad. Če tega ne bi našla, bi še vedno razmišljala enako? Ali bi bila brezskrbna?

Vprašaj se pa tudi, ali sama nikoli nisi imela kakšnih fantazij? Saj punce imamo ponavadi prej kakšne romantične fantazije od seksualnih, ampak ali nisi kdaj sanjala o kakšnem fantu iz sosednjega bloka ali s TVja? Ali misliš, da bi bil sedaj on ljubosumen recimo na vse filmske igralce ali vse iz tistega bloka ali vse s črnimi lasmi, ki trenirajo atletiko?

Mogoče imaš probleme tudi drugje, ne samo v ljubosumnosti, temveč v tem, da prehitro eksplodiraš. Tudi tukaj se da narediti marsikaj, vendar je potrebno delo, sprememba načina življenja, mišljenja, pa bistveno bolj mirno gledaš na stvari. Seveda svoje prinesejo tudi izkušnje in zrelost ter modrost z leti:)

Ne glede na vse sta še mlada. Jaz jih imam 10 več od tebe in pri tvojih letih tudi nisem mislila, da sem mlada. Saj nisi, si res bistveno bolj odrasel in zrel kot pri 18. Ampak vseeno potem vidiš, da z vsakim letom, desetletjem, pridobiš neko modrost in tudi umirjenost, ki ti je bila prej neznana. Tudi jaz sem znala eksplodirati, pa mi ne uspe več:))))))

Prve probleme si delaš sama, in le ti si tista, ki jih boš lahko razrešila. To, da se tega zavedaš in da delno že analiziraš ter da o tem pišeš, je že kar velik napredek. Bo pa potrebnega še nekaj dela, da boš šla čez to. V vsakem primeru ti/vama želim veliko sreče.

Ljubosumnost je stvar nizke samopodobe, (ne realni) strah pred izgubo nečesa kar nam veliko/nekaj pomeni.

Naša samopodoba pa ima temelje v našem otroštvu. Kar si takrat “dobila” si dobila, sedaj se moraš s to doto naučiti živet, spoznat svoje pomanjkljivosti in jih skušat odpravit.
Mislim, da si fanta preveč lastiš zaradi bojazni, da bi te zapustil, da nisi dovolj dobra, dovolj “stara” (sedaj ko veš…)… Njegova izjava-priznanje je le podžgala tvoje skrite strahove, ker lahko bi jo razumela tudi kot znak zaupanja. Zveza ti daje neko vrednost, zato te je strah, da ne propade. Kot, da sama s sabo ne bi mogla živeti.
Pa bi res toliko izgubila? 😉

Ljubica, ti boš pa še pošteno nastradala v življenju, če ne boš malo spremenila fokusa svojega razmišljanja in malce delala na sebi. Pa ne na izklesanem telesu.
Kot prvo, deset let starejša ženska od tebe ni “stara baba”, ampak ženska v najboljših letih, ženska, ki se je okrog 30. leta šele dodobra otresla vsega najstniškega, tako glede videza kot obnašanja, pa tudi v spolnosti so te ženske običajno bolj ženstvene, ne pa neke najstniške nimfomanke, ki jih razganjajo hormoni. To niso deklice ali dekleta, pač pa še vedno mlade ŽENSKE.
Kot drugo, čez deset let boš tudi ti tam in boljše, da so tvojemu všeč milfice kot da bi, recimo da resen partner, po možnosti še oče, takrat pogledoval za najstnicami. Če smo pa natančni, si tudi ti zanj neke vrste stara baba, saj si eno leto starejša od njega. In če ostaneš z njim, je velika verjetnost, da te bo čez nekaj let mučil čisto kontra problem. Ne vem zakaj imam občutek, da ti tvoj govori, da so mu všeč starejše ravno zaradi tega ker si tudi ti starejša od njega, da ne bi imela kompleksov čez nekaj let. Vsak 35 letnik z veseljem pogleda kakšno dvajsetletnico. Kar pripravi se na to.
Iz tvojega opisa gre razbrati, da v bistvu ni problem tvoj partner, ampak bolj ti in tvoje obnašanje, razmišljanje. Mogoče tudi psiha.
Naredi uslugo sebi, njemu in še kakšnemu CSD in PROSIM počakaj z delanjem otroka še vsaj kakšno leto. Če ne gre drugače, poišči pomoč terapevta. Z nenehnimi fobijami je težko normalno živet.
Kar se pa spolnih fantazij tiče, imamo vsi moški takšne ali drugačne fantazije. S tem se boš enostavno morala sprijaznit sicer se od tvojega dragega lahko že kar posloviš. Govorim o nefunkcioniranju zveze na dolgi rok, ne o tem, da te bo že jutri zapusti.

A zate je 10let starejša ženska od tebe, torej 34 letnica, starejša ??? Stara?
Kako starejše ga privlačijo? Jaz sem mislila, da od 50 let dalje.
Dandanes večina žensk pri 34ih, 35ih, 36ih, izgleda zelo mladostno in bi jim pripisal 25 let.

Seveda je pri 24ih 10 let starejša ženska “stara” ženska. Madona, jaz sem stara 34, pa vem, da mi je pred 10 leti to bilo uhuhu daleč in veliko. Danes sem pa še vedno mlada:)

Pa saj to sploh ni nit te teme, problem je drugje, ne vem, zakaj se vpikujete v ta leta. Če bi pa rekla mlajše in stara 20 let, bi pa zato skočili ali kaj? Ja seveda, pri 24 je 20 bistveno mlajše, madona:)

A se ne spomnite, kako ste takrat razmišljali?

Razlika je samo v tem, da 35 letnica je mlada seksi baba, pri 20 letnicah pa človek ni včasih čisto zihr al je to ženska ali še otrok. Zato tudi marsikaterega dvajsetletnika spolno privlačijo prav 35 letnice, pa tudi če jih imate za stare babe. Ponavadi imajo malo več seksapila kot najstnice, se drugače oblačijo itd. Spet kakšnim starim dedcem pa je všeč najstniška “nedolžnost”, čeprav te nedolžnosti je pri današnji mladini bore malo. Raziskave so pa itak pokazale, da so današnje najstnice v slabi fizični kondiciji in dosegajo slabše športne rezultate kot so jih v njihovih letih ženske, ki so danes stare okrog 35. Morda je tudi to razlog, da je mnogo današnjih 30+ letnic zelo mladostnega videza in velika verjetnost je,da bodo tiste, ki prihajajo za njimi v veliki meri v njihovih letih precej bolj znucane. Sploh če bodo 4x na dan seksale. 🙂
Kakorkoli, uradno velja, da se pod kategorijo “mladi” šteje vse, ki so stari do 35 let. Tudi če se gre za razne natečaje za mlade in podobno.