Bom še jaz vrgel svojo frustracijo na tale forum.

Niti ne vem, kje začeti!?
Zadje čase imam s puncami same probleme. Okej no. Niti ne problemov. Povsod berem/slišim, kako ni nikjer nobenih resnih tipov, starih tam okoli 30. Da so vsi ˝normalni˝ že oddani (karkoli že je normalnost). Kako so vsi samski čudni, neresni, otročji, egoistični in ne vem kaj še vse.

Pol pa spoznam punco, se parkrat dobiva na pijači in mi jamra točno o tem. V isti sapi pa govori, kje je kakšen tak, kot sem jaz. HALO!! A jaz sem pa zrak al kaj!? Zakaj bi rabila kakšnega takega kot sem jaz, če pa ima lahko mene!?
Res ne vem, kateri tip bi punco 5x povabil na pijačo, če mu nebi bila vsaj malo všeč. In ker sem sklepal, da precej slabo bere moje signale, sem ji malo med vrsticami povedal (no ja.. Precej direktno), da če sem jo parkrat povabil na pijačo in z njo izmenjal ničkoliko SMS-ov, da verjetno tega ne počnem iz čistega dolgčasa.
In ker sem seveda tako oh in sploh super tip, se ona boji, da bi šlo kaj narobe, če bi bila skupaj in bi izgubila tako super frenda.
Mislim.. WTF!? Res ne vem, ali je res tako težko tipu pogledat v oči in mu v obraz povedat, da ji pač nisem všeč, da se pa vseeno rada druži z mano!? Saj sem velik fant in lahko brez izpadov prenesem košarico. Brez skrbi. Že več jih je bilo in bo brž ko ne še kakšna. Pa saj nismo najstniki no!!

Okej. Zdaj pa moja frustracija.. 🙂 (ne! to zgoraj ni frustracija ampak le nedavna dogodivščina z nasprotnim spolom) 🙂
Poanta je, da se mi je to zgodilo že vsaj… Uh. Sploh ne štejem več.
Pač nisem nek zaprt človek. Nimam kakšnih večjih problemov z navezovanjem stikov, za povrhu vsega sem pa še precej zgovoren (sicer pa ta zadnja stvar precej zavisi od sogovornika). Ampak zakaj hudiča sem potem zaradi tega dober samo kot prijatelj!?? Samski sem že.. Uh! Sto let 🙂 No ja. Mal pretiravam. Približno leto in pol. In čisto pri vsaki, ki mi je bila v tem času všeč, je bilo bolj ali manj podobno. Zmeraj sem bil dober samo za ˝psihiatra˝.
Jasno mi je, da nisem nek maneken in ne vem kakšen grozen top šit nabildan športnik. Ampak vseeno. Kaj pa je s tistim, da imajo vsake oči svojega malarja? Vem, da je tako, ker imamo že med kolegi totalno različne okuse. Marsikatera punca, ki je meni za znoret simpatična, je marsikateremu kolegu totalno antipatična. Torej veljajo verjetno te stvari tudi pri nasprotnem spolu.
In ja! Vem, da to drži, ker vsake toliko se pa vseeno zgodi, da tudi jaz padem kakšni punci v oči.
No, to je pa drugi del frustracije 🙂
V vsem tem času odkar sem samski, sem bil všeč eni, ki je bila totalno otročja in se z njo ni dalo pogovarjati prav ničesar resnega. Vse kar ji je šlo po glavi so bili žuri. Saj ne rečem. Z veseljem grem tudi jaz kdaj pa kdaj ven. Ampak vsakotedenska oz. večkrat-tedenska nacejanja nas je večina dala skozi v študentskih letih in bi od neke 28-letnice človek pričakoval, da ji je v življenju pomembno še kaj drugega kot samo žur 24/7.
Potem je bila ena, ki je čisto slučajno pozabila omenit, da ima tipa že kar lep čas.
In potem je bila ena, ki ji je.. Eh.. O njej pa škoda zapravljati besed.
In zdaj se sprašujem isto, kot vse tiste punce, o katerih sem pisal v prvem odstavku..
KJE HUDIČA SE SKRIVAJO/TE TISTE ˝NORMALNE˝ PUNCE KI VES ČAS JAMRAJO/TE, DA NI NIKJER NOBENIH ˝NORMALNIH˝ TIPOV!???

No evo.. Pa sem še jaz začel operirati z normalnostjo, ki itak nikol ne vem kaj predstavlja 🙂

Pravzaprav niti ne vem, kaj sem hotel povedati s tem postom. Dejstvo pa je, da se zdaj počutim bolje kot prej, ko sem začel pisati. Torej je namen dosežen 🙂

PS: se opravičujem vsem, ki sem jim ukradel tistih par minut življenja za prebiranje mojih frustracij 🙂

Ponavadi ni problem v drugih, ampak v nas samih, zato se je brezveze spraševat “kaj je narobe z današnjimi puncami / fanti”. 🙂

Sicer pa sem pri branju dobil občutek, da se do punc obnašaš preveč “prijateljsko”. Vsaj nisi omenil, da bi punci v teh petih zmenkih dal kak kompliment, se malo pohecal, jo objel, poljubil, prijel za roko,…itd. Saj ji ni potrebno na dolgo in široko razlagati zakaj si jo povabil na zmenek. Že samo s poljubom in nekaj besedami: “fajn punca si, te pokličem naslednji teden….”, ji zelo dobro nakažeš česa si želiš… :))

Nehaj jim špilat psihiatra, ampak bodi človek. Pokaži svojo ranlljivo plat, dodaj kako svojo dogodivščino. Ne poslušaj jamranja in stokanja, ne tolaži (za kaj takega imamo prijateljice). S tem ko jih poslušaš in jim kimaš, svetuješ, sebe postavljaš nezavedno na nek višji nivo, nečloveški, ti si na višji poziciji s kako ve znanja in boš pomagal tej revi, da spet najde svojo samostojnost.

Drugič razlagaj o sebi, kaj tebe veseli, v čem ti uživaš.

Zakaj si jim dober samo kot prijatelj? Povedal ti bom svojo teorijo o tem. Najprej se moraš zavedat, da srečuješ precej nesamozavestne, negotove vase ženske. Te ženske potrebujejo nekoga, da jim pove oziroma pokaže, kaj si od njih želi. 5 povabil na pijačo ni dovolj jasen znak. Kakorkoli, dejansko na pijačo res lahko hodiš tudi samo s prijateljico ali prijateljem. Moral jim boš tudi še kako drugače, bolj direktno in jasno namignit, kaj si od njih želiš, če si to seveda res želiš. Moral boš tvegati malo več. Ženski želi, da ji moški pokaže in tudi pove, da ga privlači, katere lastnosti so mu pri njej všeč in tako naprej in tako naprej. Zakaj je rekla, “kje so takšni, kot si ti”? Zato, ker je eden tak bil zraven nje, ki pa ji ne zna pokazat, da si je želi še za kaj več, kot za prijateljico.
Obstaja pa tudi druga možnost, da je morda res ne privlačiš dovolj, ampak to boš zvedel od nje šele, ko boš malo več tvegal. 🙂

Ha ha, zelo dobro napisano in predvsem iskreno. Verjetno je samo to, da nimaš sreče pri izbiri in naletiš na kakšne frajlice z nenormalno visokimi merili. Bodi vesel, če te takšne nočejo. Tista, ki ti je nonstop omenjala pravega je imela prav gotovo v glavi naslikanega nekoga drugega.

Lahko pa, da ženske s čim odbijaš, to moraš pa pri sebi malo prečekirati. Pa tudi če si preveč želiš najti žensko, se to čuti in odbija, nekako dosežeš s tem kontra efekt. Isto od žensk, ki si mrzlično iščejo partnerja, moški bežijo kar jih noge nesejo 🙂

Normalne punce, kje smo?
Normalne punce se bojimo da nas nekdo prizadane in zato ko vidimo nekoga ki je mogoče v nekaterih pogledih drugačen kot ostale, se ustrašimo, kaj če to ni res? Kaj če se samo dela da je tak, kaj če kaj če?
Dejanja so tisto kar je nam, no vsaj meni, všeč. Dejanja..
Jaz tudi recimo, vse moje kolegice in kolegi mi govorijo, tisti ki te bo dobil bo srečen, tisti ki te je ”zajebal” pa ne ve kaj je zgubit.
Ljudje niso(mo) več iskreni sami s seboj in ne vedo kaj hočejo imet.
Ti pa verjamem da si pravi fant, in da kar tako naprej, nekoč te bo najdla prava 🙂

Ja recimo, da obstajamo, ampak smo pri teh letih že poročene ali vsaj oddane in z otroki. Tiste preostale, ki pa še niso pa so imele žal izkušnje s takimi moškimi kot so ti napisale in so zaradi tega samske, vse ostale pa so al žurerke ali karieristke al pa same s sabo ne vedo kaj počet….no obstajajo pa tudi tiste ki so v teh letih že ločene ali pa so mame samohranilke…. Torej veliko sreče pri isanju.

To kar slišiš so predsodki prizadetih duš. Govorijo jih ljudje iz svojih izkušenj – ne iz vsesplošnih; saj splošne oziroma objektivne resnice sploh ni (oziroma taki bi se reklo bonton ali ljudske navade) . Je samo resnica posameznika oz subjektivna resnica, zato pa slišiš vse, kar slišiš in bereš vse, kar bereš.
Kar se pa meni tukaj zdi zanimivo je, da med vsemi besedami ki so izrečene, si ti najbolj zapomniš točno te ki si jih navedel (oziroma predvidevam, da si jih, ker si pisal o njih). Maš občutek da se ti dogaja krivica ker nisi čuden, neresen, otročji, egoističen…?

Problem dandanašjih punc je, da (morda) vedo kaj hočejo le ne vedo povedat. Primer si navedel sam – po eni strani si želi takega kot si ti, po drugi strani pa tebe noče. Frustracija? Po pravici povedano niti ne. Hoče povedat le, da si želi osebo s karakterjem kakršen je tvoj z dodatkom, da jo bo privlačil. Punce se za fante odločajo po nelogičnih standardih in napačno je besede analizirati po le-teh (no, saj ni napačno, ampak se obremenjuješ po nepotrebnem).

Fanti, punce,…razmerja se odvijajo po emocionalnih stanjih. Fant se odloči za punce zaradi svojhi občutkov do nje – in obratno. Ko razumeš to, stvar postane sila preprosta – ne analiziraš, ne premišljuješ, ne premlevaš, ne nasedaš, ampak si v sebi zadosti močen, trden in odločen, da zaupaš svojm občutkom. Ne rabiš manekenstva ali kitičastih mišic da bi se punce odločale zate. Preprosto si toliko zaupaš, da enostavo veš, da je tako.

Veš, po mojem jamra skoraj vsaka, le da nekatere povejo tebi, nekatere pa nam. Vkolikor pa vidim si ti samski po lastni izbiri. Jas bi se na tvojem mestu začel spraševati, kaj točno si želiš ti, poslušati svoje občutke v vsaki novi situaciji in se ravnati po njih. Enkrat mi je nekdo rekel, da so bližni ljudje zrcala nas samih. Premisli. Morda pa si želiš biti nekdo, česar te je strah postati.

Emm.. Ja! Itak, da se do punc obnašam prijateljsko. A ti se pa kregaš z njimi?
In veš, tako v podrobnosti pa res nisem šel tu gor, da bi pisal prav vsako besedo, ki sem jo izrekel. 🙂
Že tako nisem bil ravno najkrajši.

Očitno pojma nimam o teh stvareh, ker sem vedno mislil, da je to, da poslušam pozitivna stvar. Torej po tvojem mnenju moram ves čas govoriti samo o sebi, vsaka druga beseda mora biti jaz/moje in takoj, ko ona začne govoriti o sebi jo prekinem in spet začnem nabijati o sebi!?
Kaj pa je s tistim, da mora komunikacija iti v obe smeri?

Zagotavljam ti, da bi težko bil bolj direkten, kot sem bil. Jasno sem ji povedal, da mi je všeč.

Upam, da tale tvoja teorija drži.

Možno. Ampak zakaj bi se potem hotele dobivati z mano, če jih odbijam!?

Torej je tvoj nasvet, da se naslednjič do punce, ki mi je všeč obnašam, kot totalen kreten in bom imel več sreče?

Nekaj približno primernih zate, tvojih let, je gotovo še samskih, tako da vztrajaj, po dežju vedno posije sonce. Mogoče začni s pozitivnimi afirmaciji, da te podzavest vodi v pravo smer, boš zgubil manj časa. Pa srečno.

Očitno pojma nimam o teh stvareh, ker sem vedno mislil, da je to, da poslušam pozitivna stvar. Torej po tvojem mnenju moram ves čas govoriti samo o sebi, vsaka druga beseda mora biti jaz/moje in takoj, ko ona začne govoriti o sebi jo prekinem in spet začnem nabijati o sebi!?
Kaj pa je s tistim, da mora komunikacija iti v obe smeri?[/quote]

Iz ene skrajnosti v drugo? Daj se malo poslušaj… od kod cinizem?

Marko ti je lepo povedal, ni dovolj, da o vabiš na pijačo in ji govoriš, kako ti je všeč, povej ji konkretno, kaj bi rad od nje (npr. rad bi te povabil na _____ (dopolni po svoje) ) in pojdita še kamd rugam kot zgolj na pijačko. Človeka ne spoznavaš na pijački, kjer na suho nabijaš in opevaš svoje dobre lastnosti, ampak v gibanju, v dogajanju, v obiskovanju festivalov, smučanja morda? Bodi malce inovativen.

Normalne punce ne hodimo po gostilnah :). Z moškim, ki nam je všeč, gremo rade še kam drugam, recmo na sprehod skozi gozd, na kolesarski potep. Da pa bi visele po gostilnah, ne vem no, jaz ne.

Sem imel podobne težave. Eno priporočilo. Ne se pogovarjat ampak osvajaj. V friend zone te punca hitro vrže.

No jaz pa poznam ravno eno fajn punco ki DELA v gostilni… ironija? Vsak delovnik gre tja.

Drugač pa je normalnost relativen pojem tako da prosim opustimo/te frazo NORMALNE punce teh pač ni… niti jih NIKOLI ni bilo.

Če bi se to meni večkrat dogajalo, bi se vprašala, kaj pa jaz počnem, s čim omogočam tem puncam, da se tako vedejo do mene.
Ni res, da so vse “normalne” (karkoli že to komu pomeni) punce pri 30 zasedene, poročene, ločene, žurerke… samo te, ki to niso, v gostilnah res ne bodo (če ima tam službo, je to nekaj drugega).
Kje se skrivajo “normalne” punce?
Na kakih tečajih (tujih jezikov, gospodinjskih…), športnih aktivnostnih, prireditvah… v glavnem, na raznih interesnih dejavnostih.

Če je res relativen pojem, potem ne moreš rečt, da jih ni. Lahko rečeš le, da jih ti ne vidiš. To pa ne pomeni, da jih res ni. :))

Točno tako. Rade športamo, potujemo, se izobražujemo, v glavnem smo aktinve.
Samo na teh aktivnostih moških skoraj ni. Če pa že kdo pride na jezikovni tečaj pa pride z ženo :).
Ja, za gostilne pa ni časa.

Če je res relativen pojem, potem ne moreš rečt, da jih ni. Lahko rečeš le, da jih ti ne vidiš. To pa ne pomeni, da jih res ni. :))[/quote]

Markec Markec….

A ti sploh veš kaj pomeni RELATIVNO ?

To pomeni da je pomen neke besede za 2 ČLOVEKA popolnoma različen.

Primer:

za osebo ki se prebada z piercingi je to NORMALNO (najverjetneje)
za mene pa to ni NORMALNO

a razumeš zdaj kaj sem hotel povedat… to pomeni da normalno je vse kar vsak za sebe trdi da je NORMALNO ni pa to neki objektivni OBČE pojem normalnosti.

Torej po domače povedano, jaz lahko zdaj napišem da sem NORMALNI fant/moški in potem ko me bo ena vprašala kaj dela v soboto bom reko da cel dan Igram računalniške igre in bo ona rekla da pa to ni NORMALNO (seveda njej!!!)

Torej je to neka ILUZIJA normalnosti v kateri živite vsi vi, in ne OBSTAJA kot obči pojem z katero bi se strinjali VSI ljudje tega sveta (niti 50% prebivalcev sveta) torej nima konsenza niti ni zapisana nikjer, in kot taka je NI

upam da razumeš

Razumem Matkič, razumel sem že prej. Zate ni normalnih punc. Zame so, ker si pojem normalen različno razlagava.
Ampak zdaj pomisli logično. Če se tebi vse okrog tebe zdijo nenormalne, je skoraj gotovo nekaj narobe s teboj oziroma tvojim razumevanjem pojmov oziroma opazovanjem, prepričanji. Namreč, da bi s celim svetom žensk bilo nekaj narobe, le z Matkičem in nekaj ostalimi fanti ne, to je pa že kar malo preveč domišljavo a ne? :))
Tista punca, ki pa se ji ne zdi normalno, da celo soboto igraš igrice, pa se verjetno le boji, da če bi bila skupaj s tabo, da bi raje igral te igre, kot pa da bi njo kam peljal ali pa čas preživljal z njo. Meni se zdi normalno, da se ji to ne zdi “normalno”. Razumem, da si vzameš čas za te igre občasno, urco, dve, ne pa cel dan. Pomislil bi, da bežiš iz realnega sveta.

Podavljeni (po dolgem času),

Vzratna psihologija – “nefajn” punca ne bi pasala v gostilno. Zakaj ? Zato, ker bi verjetno s svojo zateženostjo in negativnimi vibracijami odganjala stranke. Vprašanje ? Ali so vibracije, ki jih oddaja, zaradi katerih TI misliš, da je fajn, pristne, torej je ona “fajn” tudi ko zapusti gostilno in gre na drugi konec Slovenije, ali samo igra (vlogo fajn gostilničarke, natakarice, skratka karkoli je že njena vloga v tem poslopju) ? To je sedaj ključno vprašanje oz. resnica (zate).
Namreč lahko bi ugotovil, da ko se zaklene gostilna, da postane čemerno, cinično bitje, ki rado gleda Satirično oko in poje galone sladoleda Planica. Nasprotje od tvojega zaznavanja nje v primarnem okolju. 😀

To pa verjetno že ve, da ne bi mogel cel dan, če bi imel kakšno zraven sebe, nažigati špile… ali ? Tudi zame to ni več, pa sem bil HC gamer v svojih časih. Sicer pa odvisno kakšne igre rad igra (strateške, miselne, streljačine). Je pa posledica lahko to kar navajaš (beg od realnosti), vendar ni nujno.