mnenje?
lep pozdrav!
imam sina star 2 leti in 7 mesecev. obiskujeva razvojno, kjer so nama določili psihologa in specialnega pedagoga. psihologinja mu predpisuje aspergerjev sindrom, sama pa nism prepričana da je to to. ker je otrok doma čisto drugačen kot pa tam. primer: nima neke monotone igre, se ga da preusmerit v drugo igro, zelo rad se carklja, ni agresiven, doma se odziva na ime ko ga pokličemo, tudi gleda v oči, je zel0o nadarjen za risanje, zna voziti kolo, pesmice ki ga učim plesat(ker še ne govori) zna use zaplesat. ko pa pridemo kam drugam se pa otrok zapre sam vase in ne pogleda nobenga…oz jih da popolnoma na ignor. jst razumem psihologinjo iz kakega vidika izhaja, samo ker se otrok doma drugače obnaša nevem kaj naj si mislim. dober teden nazaj so imeli timski sestanek kjer naj bi naš otrok dobil pomoč v vrtcu, me je zmotila izjava da si morajo učasih kaj izmilit da naredijo malo škode da dobijo potem korist od vsega skupaj. zdaj me pa zanima ali je smisleno pristat na tole odločbo ali ne? ker jst sm full zmedena
Bom začela na koncu:
Ja, včasih morajo kako značajsko potezo otroka (pre)napihniti zato, da otrok SPLOH dobi neko pomoč. Žalostno, če mene vprašate, lahko rečete tudi, da je podlo, ampak tako na žalost, zgražanje, ogorčenje dejansko je. Banalen primer: otrok ne izgovarja npr. glasu R povsem pravilno, ga pa izgovarja in ga vsi razumejo, ampak če bi napisali dejansko stanje, otrok izgubi pravico do logopeda. Brez logopeda ne bo tistega Rja nikoli pravilno izgovarjal, kar je sicer banalno, če ne bo hotel postati ravno napovedovalec ali igralec ali pevec ali nek profesionalec govorec – kako pa vemo, da ne bo? Naj mu zapremo vrata do teh poklicev? Večina strokovnjakov, ki delajo v prvi virsti v korist otrok (in ne sistema) bo vpisala “otrok z motnjo govora”, da bo otrok pač obdržal logopeda za tisto leto, da bo saniral svoj problem.
Kar se tiče Aspergerja – priporočam knjigo To sem jaz, ki sindrom opiše zelo lepo in zelo preprosto. Ne vem, če lahko pri 2,5 letnem otroku govorimo o Aspergerju, ker tako majhen otrok še ne izoblikuje nekih poglobljenih socialnih odnosov in veščin, lahko pa seveda postavljamo sume. Stiki s tujci so med 2. in 3. letom pogosto malo “čudni”. Ni samo očesni kontakt tisti, ki govori za neko vrsto avtizma (kar Asperger je), je samo eden od znakov. Počakajte kakega pol leta, opazujte strokovno obravnavo – dajte otroku in času čas, tam po 3. letu se bolj zagotovo pokaže, v katero smer gre otrokov razvoj. Obravnava pri spec. ped in psih otroku skoraj da ne more škoditi, kvečjemu nasprotno. V tej dobi otroštva se zgolj s pravo terapijo da še ogromno ogromno omilliti 🙂
izjava da si morajo učasih kaj izmilit da naredijo malo škode da dobijo potem korist od vsega skupaj. zdaj me pa zanima ali je smisleno pristat na tole odločbo ali ne? ker jst sm full zmedena
KORIST IMAJO SAMO ONI DA ŠTEPAJO URE ZATO DA STVA R OBSTAJA.ČE NE NE BI OBSTALA.
TUDI MI SMO DOBILI NAPOTNICO ZA 3 LETNI SISTEMATSKI PSIHOLOŠKI PREGLED AMPAK
GA SPLOH NISMO PELJALI PAČ ZELO SLABE IZKUŠNJE.
IN ŠE NEKAJ MNENJA STROKOVNEGA SPLOH NI TREBA PODATI NA ŠOLO OZ VRTEC MI SMO TAKO NAREDILI.
Likiti,
moogče bi veljajo poiskusiti z drugim mnenjem. Po mojih izkušnjah se otroci z AS obnašajo precej podobno v različnih okoljih ob prepostavki, da stvari potekajo na podoben način.
Ob izjavi, ki vas je zmotila, se tudi meni dvignejo lasje pokonci. Je totalno nestrokovna in neetična.
Če kolebate lgede pomoči v vrtcu poiščite drugo mnenje.
Naše izkušnje,
Glede na to, da ste za primer (pre)napihjenosti izbralio glas R, se kot logopedinja nekako čutim dolžno, da male pokomentiram.
Večina (oz. skoraj vsi logopedi) je zaposlena po zdravstvenih domovih. Za pregled in terapijo pri logopedu je ptrebna napotnica oziroma delovni nalog. Delovni nalog oz. napotnico pa izda osebni zdravnik. Na delovne naloge zdravniki različno napišejo, včasih samo »R«, včasih artikulacijske motnje… Ne glede na to, da piše na napotnici, je stvar logopedske strokovne presoje, koliko časa bootrok potrevoval logopedsko pomoč . Tudi v primeru, da je trajanje dleovnega naloga omejeno na recimo 3 mesece, motnja pa še ni sanirana, je z logopedovim mnenjem in poročilo, večina dzravnikov izda novo nov delovni nalog. Pravico do logopeda imajo (iz zdravstvenega vidika) vsi, ki imajo težave. Za enkrat še. Res je tudi, da nekaj zdravnikov napotnic ali delovnih nalogov za logopeda ne želi izdati – ampak to je že »druga zgodba«.
S tem pa se strinjam. Vendar omenjene težave niso samo del AS, lahko tudi gre za kaj drugega. Če sploh gre.
Malo moram pokomentirati tole vašo izjavo.Zdi se mi krivično, da obstojate kar po prek in na nek način vaše delo razvrednostite. Strokovnjaki moramo delati po strokovni etiki in načelih strokovnosti. Če s kom, ki ste ga srečali na vaši poti, niste bili tako ali drugače zadovoljni, obstajajo poti, kamor bi lahko naslovili svoje pritožbo ali mnenje.
Res je, da strokovno mnenje komisije za usmerjanje dobijo samo starši. Ampak v otrokovem interesu je , da je šola seznanjena z vsem (tudi recimo s prilagoditvami, ki niso vse zajete v obločbi). Občutljive podatke lahko na fotokopiji strkovnega mnenja tudi z brišete z Edigsom.
PetraT,
z otrokom smo bili 5 let v obravnavi pri logopedu. Manjkal mu je “samo” glas R, sprva povsem, kasneje se je stanje toliko izboljšalo, da je šlo le še za pravilno izgovorjavo. Po besedah logopedinje bi zadnje leto napotnice ne dobili, ker je šlo za “minorno” napako, tako da je v izvidu oz. poročilu napako bolj poudarila, kot je dejansko bila. Danes otrok govori brezhibno, če bi mu odvzeli zadnje leto, bi napaka, sicer res drobna, ostala. Ker otrok poje in zelo rad nastopa, bi ga to pri tem oviralo. Mi smo še in še hvaležni logopedinji, da je v tistem trenutku predlagala tak način.
Tole je izredno grdo podtikanje in blatenje strokovnjakov, ki gre v končni fazi najbolj na škodo vašega otroka! Če imate eno slabo izkušnjo z enim strokovnjakom, obstajajo drugi, drugačni strokovnjaki. Mi smo tudi imeli porazne izkušnje s prvo logopedinjo, vendar zato nismo rekli, da je z otrokom vse OK – smo pač šli naprej in iskali drugega logopeda in ga na koncu tudi našli in to odličnega! Zaradi ene nespodobne ženske ne morem zdaj vseh logopedov metati v isti koš in zaradi ene avše ne bo moj otrok vse življenje imel govorne napake!
Dandanes gre otrok skozi toliko strokovnjakov, preden pridobi nek status ali odločbo, da je praktično povsem nemogoče, otroku prilimati neko diagnozo, ki je nima! Lahko se, kot že rečeno, nekaj malo bolj “poudari”, ni pa teorije, da otrok, ki ni Asperger in nima značilnih potez AS, dobi diagnozo Aspergerjev sindrom. Poleg tega se strokovnjaki zavedajo, da je Asperger doživljenjski, nekdo, ki enkrat ima to diagnozo, jo ima za vse življenje. Sama imam 10 letnika z mnogimi potezami Aspergerja, pa nima te diagnoze in ni usmerjen kot Asperger, ravno zato, ker Asperger zapre več vrat, kot pa jih odpre. Točno iz tega razloga klin. psih. odlaša z diagnozo in otrok je usmerjen kot otrok z več motnjami in dolgotrajno bolan otrok, ker je na drugi strani zelo bister otrok. Otrok je šel v času usmerjanja skozi roke in oceno 6 strokovnjakov, vsako leto ga ponovno pregledajo trije in dopolnijo oz. spreminjajo diagnozo in prilagoditve. Ni teorije, da bi otroku dali “kr neki” ali “kar za brezveze” diagnozo, da “bi imeli kaj delat”! Se zavedate, da v Sloveniji NORO NORO manjka vseh strokovnih kadrov- od logopedov, kliničnih psihologov, navadnih psihologov, defektologov, logopedov, delovnih terapevtov in nevrofizioterapevtov – VSEH!! strokovnjakov?? TAKOJ, v tem trenutku, bi jih zaposlili vsaj še enkrat toliko, kolikor jih deluje zdaj, kliničnih psihologov pa vsaj 3 x toliko, kot jih dela trenutno. Vi pa podtikate, da si sami delajo dodatno delo?! Hudo, res HUDO!
Pa še okoli mnenja: mnenja dejansko ni nihče dolžan posredovati šoli ali vrtcu. Vendar – čemu pa potem služi???? Ne vem no, pri nas je sicer vsa pobuda in vse garanje, da se izvaja, kar ima otrok predpisano, na starših, šola sodeluje v toliko, v kolikor jo k sodelovanju prisilimo, vendar nismo nikoli pomislili, da mnenja ne bi posredovali. Kako pa naj potem nek strokovnjak ve, kaj naj dela??? Sicer bo sčasoma že sam ugotovil, kaj je z otrokom narobe , vendar – a ni škoda časa in energije, ki bi jo lahko usmeril v pomoč namesto v odkrivanje, kar so pred njim že odkrili?!? Skrili ne boste prav ničesar, sploh ne otrokovih motenj in posebnih potreb, edino otežili boste pomoč, ki so jo otroku dodelili. Pljuvate na koncu sami sebi in predvsem otroku v skledo!
no mi smo že dal čez to kar smo mel…psihologinja je bila mnenja da bi mu dala dolgotrajno motena oseba…in se z tem nisva strinjala, pol je rekla kaj pa če napišemo kaj od avtizma. sva rekla da tudi ne. potem smo pa šli k osebi, ki vodi celotni postopek in smo se zmenili še za mnenje logopeda in da če da logopedija ven da gre za govorni zaostanek dobi oddločbo na podlagi govornega zaostanka. na to sva seveda pristala. napotili so nas še na center za avtizem. sem imela danes tudi razgovor z vzgojitelco ko sm ji vse povedala me je vprašala če jst mislim da je mali avtist …pa sm rekla da sm precej skeptična, ker ona bi rekla da ni. tko da sem zopet na dveh bregih.
Likiti, kolikor vem, diagnoza “moten”, sploh pri otroku, ne obstaja. Obstaja diagnoza “dolgotrajno bolan otrok”, obstaja diagnoza “otrok z lažjo/srednjo/težjo motnjo v duševnem razvoju” ali “otrok z več motnjami”. Da bi psiholog kar tako ponujal, kaj napiše, se mi zdi skrajno neprofesionalno in skorajda neverjetno. Vsekakor imate možnost in pravico do drugega mnenja in ker iz napisanega sklepam, da zaupanja med vami in strokovnjaki ni (več), vam res priporočam, da jo izkoristite in pridobite drugo mnenje o otroku. Pred 5 leti, ko smo mi izvajali usmerjanje, je veljalo, da se diagnoze avtist ne določa pred 3. letom. Če se je od takrat kaj spremenilo, ne vem, vem pa, da si vsak otrok zasluži ciljano obravnavo glede na težave, ki jih ima. Če ima otrok poleg govorne še druge, četudi nepoimenovane težave, mu samo govorna terapija seveda ne bo (dovolj) pomagala, se pa strinjam z vami v točki, da je skrajno sporno, otroku dodeliti neko diagnozo iz zraka, kar tako, da se “nekaj napiše” – to ne gre in v tem primeru vztrajajte na korektni in konkretni diagnozi ter seveda ustrezni terapiji.
Pa še okoli mnenja: mnenja dejansko ni nihče dolžan posredovati šoli ali vrtcu. Vendar – čemu pa potem služi???? Ne vem no, pri nas je sicer vsa pobuda in vse garanje, da se izvaja, kar ima otrok predpisano, na starših, šola sodeluje v toliko, v kolikor jo k sodelovanju prisilimo, vendar nismo nikoli pomislili, da mnenja ne bi posredovali. Kako pa naj potem nek strokovnjak ve, kaj naj dela??? Sicer bo sčasoma že sam ugotovil, kaj je z otrokom narobe , vendar – a ni škoda časa in energije, ki bi jo lahko usmeril v pomoč namesto v odkrivanje, kar so pred njim že odkrili?!? Skrili ne boste prav ničesar, sploh ne otrokovih motenj in posebnih potreb, edino otežili boste pomoč, ki so jo otroku dodelili. Pljuvate na koncu sami sebi in predvsem otroku v skledo!
MI STROKOVNEGA MNENJA NISMO PODALI ZATO KER SE JE MNENJE PSIHOLOGINJE IN
NAKNADDNO MNENJE V ŠOLI ABSOLUTNO BILO SKREGANO.TISTO KAR JE NAPISALA PSIH.
NI BILO NA TIMU V ŠOLI NIČ RES ŠE VEČ SOLO IZDELUJE Z LAHKOTO BREZ NEKIH VEČJIH TEŽAV.(SICER PA SMO ŽELELI DA ONI POVEJO KAR VIDIJO IN DA IZHAJAO IZ OTROKA IN NE IZ STROKOVNEGA MNENJA) ŠE BI SE DALO NA TO TEMO PISATI IN MOJE IZKUŠNJE SO BILE PORAZNE DOKLER SE NISMO NA MRTVO SKREGALI S ŠOLO IN ŠE S KOM.
LAHKO POVEM DA MI SMO Z BORBENOSTJO USPELI PREDVSEM PA JE OTROK NAJVEČ ODNESEL IN DOSEGEL.
SICER PA SO GA 3 LETA MRCVARILI BREZ EFEKTA.
no jst nebom rekla da otrok nima težav…ja jih ima samo jih nima v taki meri kot jih tam prikazujejo. sama veliko delam doma z njim in vem česa je sposoben in česa ne. zdi se mi nesmiselno otroku pri 2 letih in pol postavljati neke duševne motnje če še sami niso sigurni v to kaj mu je. tud sama psihologinja je rekla lahko pa ima težave samo z socializacijo konec koncev ( ker otrok veliko čeblja, bo prej ali slej spregovoru). lahko se mu kaže tudi samo kot zaostanek v razvoju zaradi komplikacij pri porodu. je 101 zadeva ki bi jo jst rada še raščistila… nočem da mi otrok dobi neko diagnozo, ki bi se lahko mogoče čez nevem 2 leti totalno križala. sem tudi sama vzgojiteljica in delam vse po postopkih specialne pedagoginje. in otrok se je v vrtcu lepo vključil. čakam še na pregled ušesk decembra v ljubljani da vidim kaj mi tam povejo.
Kot prvo, JA VEM, ne rabite kričat, kar velike črke na forumu pomenijo. Pojma nimam, kaj se je vam dogajalo, kako in kaj, vendar če so otroka “3 leta mrcvarili” – zakaj ste to dopustili??? Dejansko se zgodi, da smo določeni starši in določeni strokovnjaki nekompatibilni – enostavno ne gre, ne pridemo skupaj, ampak zato pa so različni strokovnjaki, različi pristopi in človek lahko zamenjaš. Zgodi se tudi, da se otrok neko obdobje razvija tako, nato pa povsem drugače, močno zaostaja, pa potem nadoknadi ali obratno. Ne vem, kje in kako ste delali in počeli, pri nas imamo VSAKO LETO vsaj 2 teamska sestanka, starši+šola+zunanji eksperti, kjer pregledamo doseženo in postavimo cilje, pogledamo, če smo zastavljeno dosegli in v kakšno smer nas je odneslo. Spremenimo po potrebi team, cilje, načine… Odločba pač ni nekaj zabetoniranega, odločba našega otroka je bila v 4 letih 3 x spremenjena! Je pa res, da sva starša strokovnjake gledala kot zaveznike in zlahka našla z njimi skupni jezik (v teamu so 4 zunaj šole + 2 v šoli), edini problem smo imeli z logopedom in smo ga pač zamenjali. Da si predstavljam, da strokovnjaki TRI LETA nekaj počenjo z mojim otrokom in se jaz s tem ne strinjam, pa tega ne prekinem – no, jaz si tega enostavo ne predstavljam.
Kljub vaši slabi izkušnji ne prenašajte svoje izkušnje na cel svet. Nikoli ni en sam kriv za vse slabo v neki relaciji, vedno vsak nekaj doprinese ali doda. Raje se iz tega nekaj naučite – če ne drugega, da ni nujno vztrajati pri nečem, kar ne ustreza, amapk je treba iskati naprej! Upam, da boste premagali svojo zagrenjenost, sebi in otroku v dobro.
no danes sem odnesla vlogo KUOPP na zavod za šolstvo…rekli so mi da po oddobreni odločbi bo dobil otrok 3 ure tedensko pomoč v vrtcu…vrjetno defektologa ker logopedov primanjkuje. vzeli bodo kot zaostanek na področju govora in razvoja. danes sva imela specialnega pedagoga in sem ji povedala da vzgojiteljica misli da on ne sliši dobro in je rekla da je tudi sama že to ugotavljala. ker ko mu kaj pokaže da mora naredit na gibe vse reagira. ko mu dvigne brado da jo pogleda jo gleda, tudi dalj časa in se ji nasmeje. tko da zdaj vneto čakam 18. december ko imamo pregled pri otologu v ljubljani. da vidimo če je kaj na tem.
Dandanes gre otrok skozi toliko strokovnjakov, preden pridobi nek status ali odločbo, da je praktično povsem nemogoče, otroku prilimati neko diagnozo, ki je nima!
razen defektologa ni psihologa drugih pregledov ni imel pa se v treh letih niso nikoli zjasnili kaj mu je saj diagnoze itak nima ker ni nič narobe z njim razen finomotorike to je to
sicer pa vstrok mnenju prilagod.sploh ni bilo