Pozdravljeni!

kako naj začem hm.. najboljše kar na začetku: stara sem 23 let, z fantom sva skupaj že dobrih 7 let, spoznava sva se na spletu, en klepet k drugemu in tako naprej že je sledilo srečanje po srečanju, sva ostala skupaj se spoznavala sledilo je spoznavanje zasebnega življenje družinskih članov ipd. med nama je bilo še vse sveže, čutila sva povezanost. jaz sem že med samim klepetom čutila nekakšno povezavo, po srečanju sem ga želela še videti, prav tako on mene. takrat mi je še malo manjkalo do polnoletnosti (18let). jaz mlada polna igrivosti, polna čustev, hrepenenj po spoznavanju, on resen, morda celo malce staromoden. med nama je rezlike 6 let se pravi da je takrat ko sva se spoznala bil star 25 let. jaz vsa naivna in nevedna sem spoznavala novo področje v svojem življenju, čeprav sem želela nekoga spoznati, z nekom deliti lepe trenutke, čustva, ipd. sem ga tudi iskala. kaj kmalu sem ga tudi našla, moti me dejstvo, da me ni vprašal če bi sploh bila njegova punca, vendar ok sem šla čez to pač nekako sva začela hoditi, nekega dne sva prišla do navzkrižja, jaz sem želela zadevo med nama popestriti, da bi šla kak večer ven se zabavat ali karkoli, njemu ni bilo do tega, zaradi tega me je začel odrivati od sebe, češ idi delaj kar češ, kaj me briga,…. nisem ga poslušala sem si svoje mislila pač kar neke govori, nato sem se pogovarjala z določenimi znanci, ki so mi govorili, da čeprav imam fanta se ne rabim zapreti pred svetom, da se lahko prav tako zabavam,.. sem jemala za rezervo. odločno sem bila proti varanju, ipd,. nekega večera sva se hudo sprla, z močno jezo sem oddrvela ven poklicala prijatelja za pogovor. da sem to storila sem naredila hudo napako, ta prijatelj je bil vame zaljubljen, nevem kako in zakaj se je zgodilo, še danes ne vem čeprav sem velikokrat razmišljala in analizirala. mnogo mi govorijo da je bilo zavedno, jaz trdim da je bilo nezavedno, saj bi drugače vedela, kako in zakaj se je to zgodilo. takoj po tistem se začutila ostro bolečino v sebi, še isti večer sem odšla k mojemu se pokesala, ga prosila odpuščanja. nekako mi je dal novo priložnost, vendar kljub tej priložnosti, ni bilo bolje kar je storjeno je storjeno. naslednja leta po tem dogodku so bila borbena saj sem se dobra 3-4 leta trudila pozdraviti rano, ki sem jo povzročila, se trudila in borila zanj. naredila vse, kar je bilo v moji moči, čeprav me je med tem časom zatiral, žalil, psihično bremenil, kakorkoli mi zadajal kazen. mislila sem si prav mi je to je moja kazen, sem zadevo pretpela, prenesla marsikaj. končno po tek letih boja se je malce odplo na bolje, že so se dogajali trenutki, ko sva bila srečna, sva se lepo imela,ipd. vendar je kar hitro bilo lepega konec, kot vsega, vseskozi so se dogajala svetla in temačna obdobja, v teh letih skupne zveze sva se razšla že nemalokrat, celo 2 ali3x sem sama rekla da imam dovolj vsega in odšla. vendar sva nekako potem prišla zopet skupaj. spet je en čas bilo lepo nato spet slabo, v trenutkih ko je bilo vse vredu, bi se on želel z menjoj poročiti ipd. vse živo. v trenutkih ko sem mu preko glave, ko kaj ne naredim prav, pa bi me kar nagnal. bogvari, da slučajno postanem prehlajena ali kakorkoli zbolim, bi raje videl da bi bila doma, ”da se ne naleze”. vendar v zadnjih letih mi je nekako uspelo, da se to ne dogaja več. danes imam že vsega dovolj, primanjkuje mi že same volje do boja, truda, vse kar sem naredila se trudla se mi zdi totalno brezplodno, zadnje čase 350 dni v letu poslušam kako sem lena, da sem pijavka, da nima nič od mene, da me ima ”poln kufer”, in še in še,…. pridejo trenutki ko se spreva takrat iz njegovih ust priletijo razne žaljivke, primerjanje z raznimi živalmi, in mojo zunanjostjo. zadnje čase me ti najini prepiri hudo prizadenejo. spoznala sem da to kar je meni zelo pomembno, njemu ni. meni so najbolj pomembna najina čustva, medsebojni stiki, izkazovanje čustev, pogrovori, sprotno razčiščevanje nerazumevanj,….. dobesedno lahko rečem, da sem mu dala praktično vse, od svojih čustev, sebe, svoje življenje,….. kaj naj naredim vsa leta mi na kraj pameti ni padlo da bi sma jaz želela prekiniti z njim, vseskozi je blo to njegovo razmišljanje. jaz sem se samo odzivala na njegove odločitve. danes se mi dogaja da celo sama sem začela razmišljati o razhodu, čeprav ga še vedno imam globoko rada, čutim do njega posebna čustva v sebi, vem da me ima tudi on rad. vendar ta črna pika, ki vseskozi nad nama zaradi moje napake. katero globoko obžalujem. vendar mislim da bo to vseskozi, in da kadarkoli se bova sprla vedno mi bo naprej vrgel očitek. sprašujem se ali sem pripravljena živeti s tem z njim. poslušati te nenehne očitke,…… kaj naj naredim, naj ga zapustim kljub svojim čustvom. kaj če nebom našla boljšega, kaj če nebom nikol več čutla kar čutim do njega,…….. sicer ima dobre vrline, ki so mi vredu in všeč pri njemu. vendar očitno sva preveč različna ali karkoli čustva so nama skupna drugo pa skorajda ne. 🙁 srce si želi njega, razume želi vse končati!
še in še je različnih trenutkov dogajanj vendar sem se že zdaj zelo razpisala skoraj za cel roman. 🙂

kaj naj naredim, kaj mi svetujete?

vnaprej vam hvala za nasvete.

zmedena23

Sploh se ne gre za to, da sta si različna. Gre se za to, da se preprosto ne spoštujeta. Ti si naredila neumnost iz katere si se upam kaj koristnega naučila, on (njegov ego) pa tega nikoli ni prebolel. Ko je človek PREVEČ negotov vase in ga izda njemu ljuba oseba, bo težko tej isti osebi še kdaj zaupal.

Vprašanja, ki si jih postavljaš, so sicer logična posledica tega odnosa. Lahko pa si postaviš tudi še kakšno drugo vprašanje. Npr. ali misliš, da kljub napaki nisi vredna boljšega odnosa? Ali ti ga je on zmožen dati? Kako dolgo si še pripravljena živeti v takšnem odnosu? Ali se ti zdi pošteno do njega, da ostajaš z njim zato, ker se bojiš, da boljšega ne boš našla? Določeni odgovori bodo prišli z novo izkušnjo, nekatere pa že verjetno poznaš. Verjamem pa, da v tej zgodbi ni samo on tisti, ki k temu odnosu prispeva vso negativo.

Sploh pa nisi napisala, kaj si storila takrat, ko si se dobila s tistim prijateljem? A že samo to, da si se z njim dobila, je tako hudo, da se zaradi tega kregata že xy let? Ali si z njim imela tudi kaj intimnega?

Ti se žrtvuješ za ta odnos, on se ne. On ima tisto tvojo napako samo kot razlog, da se lahko mirno nate spravlja, ti pa vse požiraš, ker misliš, da moraš.

Koliko časa pa še boš vse to požirala?
Kar je dovolj je dovolj!

On bi se spravil nate in te žalil in … tudi če ne bi storila tistega. Tisto je samo dober razlog za čim se skriva.
In še to, drugih spreminjati ne moreš,pa če rineš z glavo skozi zid. On bo vedno tak, zato pot pod noge, razen če hočeš skozi to poslušati in prenašati in imeti neke borbe.

Ženska, odnos med dvema ne sme biti borba, zavraga!! Za moje pojme, bi morala že zdavnaj poslati nekoga v 3pm. Pa nikakor ne misliti, da boljšega ne bi morala dobiti, ker si mlada še, premlada da bi se s takim vprašanjem ukvarjala. Če se pa boš, boš pa vedno v borbah in v tem “odnosu” ki to niti ni.

ja z njim sem imela intimno napako.
nwem glih če je sam zrad tega vendar, mislim da vse izhaja prav iz tega, da je ta črn madež nad nama tisti, ki nama ne pusti it naprej.

lp

problem je v tem da so čustva zelo prisotna z obeh strani, težava so samo najini prepiri neporavnani računi moja napaka, ipd. takšne malenskosti, ki pa naju zelo težijo.

če čustev ne bi bilo, bi tako midva več ne bla skupaj. prav zaradi teh občutkov, in vsega povezanim s tem še vtrajam.

čeprav se mi zdi da sva nek poseben primerek. nwem

Čustva so prisotna v vsakem odnosu, tudi med sodelavci, zato to še ni pogoj, da moraš živeti z nekom skupaj. Tudi jeza je čustvo. Vprašanje je le, koliko si je pripravljen tolerirat in prenašat od strani nekoga, ki te “ima rad”..

Vztrajaš v čem?
V tem kako opazuješ kako”živalice” rastejo, ki ti jih on redno omenja?
Tisti dogodek je bil boleč za oba in na ta način nisi rešila ničesar, kakor tudi on ne reši ničesar s tem, da te vedno znova in znova opominja nanj in iz tebe dela “grešnico” te na ta način čustveno izsiljuje, ima vzvod (nima veze, da si mu ga sama priskrbela 😉 s katerim tebe drži v manjvrednem položaju in tako bo še xy let?
Očitno ne more prebolet in ti se tudi premalo ceniš, da bi se lahko rešila tega, če bi se bolj cenila, imela nekaj več dostojanstva ne bi (takrat) sama izsiljevala njega in sedaj igrala žrtev, v njem iskala razlog/opravičilo za “neuspeh”, ampak bi zaradi sebe naredila stvari tako kot je prav.

Ni uspeh to da imaš partnerja, zdi se mi bolj uspeh to, da si zadovoljen sam s sabo.
Ti si zadovoljna sama s sabo? Če nisi naredi nekaj za to, da boš 😉 Sama, zaradi sebe! :)))

se strinjam z zgornjimi. on tisto dejanje uporablja zato da te žali matra ponižuje in še in še…in koliko let še? ti če verjameš ali pa ne si žrtev psihičnega nasilja, že ful let očitno. če se ti pa to zdi smešno pa neverjetno, ti pa glede na napisano povem da točno to si. on rabi nekoga na katerega se spravlja, nima veze kak je razlog, pač spravlja se in tista tvoja stvar je idealna kot razlog zakaj te žali.

v bistvu ne vem zakaj te s prva ni pustil potem, zakaj je s tabo če ti pa takšne govori. če imaš nekoga rad pa ful čustva, potem take NE govoriš, pa se lahko tolažiš kakor želiš!

konec koncev, slej ko prej bo nekomu počilo, vidva nista za skupaj,ker to da se moraš skoz iti neko borbo kot praviš pa trud pa borba… ne vem no to ni veza.

to kar se ti sprašuješ če boš koga še spoznala je pri tvojih letih smešno vprašanje, ti pa kakor želiš. poznam folk ki je po dolgi letih šel narazen, starejši kot ti, pa so sedaj srečni in se ne bi več vrnili, čeprav jim je bilo na začetku težko.

Punca, ti očitno sploh ne veš, kaj partnerski odnos je… Predvsem ni nič od tega, kar si napisala. Vsakodnevno žaljenje, poniževanje, nespoštovanje… Saj človek se tega verjetno navadi in prenaša, ampak to še zmerom ne pomeni, da je normalno in da to predstavlja uspešen partnerski odnos. Se vidiš ti s tem partnerjem čez 10 let, pri čemer moraš vedeti, da na bolje ne bo šlo, kvečjemu na slabše, ker očitno nič ne delata na tem, da bi bilo bolje? Verjetno ne… Prišel bo čas, ko bi morala zaživeti skupaj, si pripravljena na to?

Tako mlada kot si, moj nasvet je, da čimprej končaš to nezdravo vezo, si vzameš čas zase in delaš na sebi. Ko boš zadovoljna sama s sabo, verjemi da bodo fantje skakali za tabo…

Sem prebrala prav, da imaš 23 let?! 23let.
Punca, še vse imaš pred sabo, še veliko fantov, žuranja, plesa, izletov, izzivov, slabih in dobrih odločitev,…in ti se sekiraš za nekoga, ki te ne ceni? Zakaj? Žalostna si zaradi nekoga, ki te nima rad oz. vsaj ne dovolj. Je vredno? Si sigurna?
Živi življenje. In to mislim, da ne z njim. Ni tre vreden. In imaš 23 let. Joj, koliko lepega je še pred tabo! Ne tega izpustit. Zaradi enega kretena pa najmanj.

ja prav si prebrala imam 23let. počutim pa se kon bi bila že 20let v zakonu, ubadam se z težavami, s katerimi se ubadajo pretežno poročeni in starejši.

vbistvu se bojim življenja še neznanega. on mi je postal znana pot, nekakšna ”varna ustalitev” al kako naj to imenujem.

težava je v tem, da sem skoraj povsem izgubila voljo do borbe v življenju, bojim se napačnih odločitev. Ne bi rada naredila ponovnih napak ali še slabših. v preteklosti sem z njim doživela veliko slabega. oz. veliko občutka krivde, manjvrednosti, radosti, ljubezni, jeze, prepiri, razhodi, zopet skupaj, en čas vse lepo nato spet na slabše. nekako se mi zdi da sem zgubila nit z samo seboj, ves čas se borim in trudim zanj. vse za druge. nevem niti kako začeti. v otroštvu sem skrivala lastno identiteto v smislu da sem se oblačila kot fant, in se prav tako tudi obnašala potem pozneje sem se nekako izvlekla iz tega, nekako začela spoznavati sebe. v procesu spoznavanja same sebe sem čutila željo po čustvih, po ljubljenosti, romantiki, ipd. že sem spoznala njega, na začetku blo vse lepo. ko sem ga nezavedno prevarala, pa je še šlo vse na slabše. že takrat me je hotel zapustiti, vendar sem nekako šla za njim. morda sem takrat res naredla napako nebi smela iti za njim. Vem vendar sem to spoznala šele sedaj po 7letih.

do njega čutim močna čustva. Vem da jih on do mene tudi vendar. madež bo ostal. sicer živi še pri starših, ampak se mi full zdi da samo okolje pri njih full zamorjeno. ni nekega veselja, pozitivnosti.

tako on kot jaz si želiva čimprej zase na svoje. res dela pa vse, je utrujen, zmantran. razumem, vendar sem vseeno mišljenja, da pozitivnost, zabava veselje mora biti, drugače čist zagreniš. ta vikend sem mislila, da bom pri njemu da vidim če bodo kakšne spremembe. vendar jih ni 🙁 , drugač sem pa šla domov sem se odločila kaj mitreba tega vsega se boljše počutim doma.

enostavno se ne morem več sprostit, vse mi je pod prisilo full mam tak občutek. nič ni spontano, še seks ne. še to je treba vprašat, če je res čas za te stvari. ipd. zelo nefajn mi je, strah me je.

na nek način vem kaj si želim v življenju, vendar to ni to kar doživljam z njim. enostavno je škoda že storjena.

nwem na nek način me je strah. vsega.

Takrat si naredila napako da si šla za njim… zdaj boš naredila še večjo fatalno napako, da se boš z njim preselila…
mislim sorry ampak TI SE DEJANSKO ŽELIŠ Z NJIM PRESELIT SKUPAJ, čeprav ti govori take kot si napisala- Pa a si ti normalna? Kaj te lahko vsak ščije in kozla po tebi, ti boš pa prosila za še, ali kaj?

jah očitno ti že paše se skoz borit zanj pa prenašat to vse. če ti je on varna ustalitev, ojoj, s tabo je res neki narobe- priporočam kak pogovor kje s kom!! samo celo življenje boš to prenašala in skoz boš bolj utrujena. ti niti ne veš kako se lahko imaš lepo z nekom. niti si možnosti ne daš. poznaš samo ponižvanje in ostale pizdarije… zakaj to dopuščaš sploh? misliš, da nisi več vredna? kaj če bi še malo delala na sebi, pa spoznala da lahko imaš kaj boljšega, rpi teh mladih letih?

To dopuščajo ženske, ki imajo nizko samopodobo, brez samozavesti, kot nek pepel brez lastne volje… on lahko s teboj pometa kakor želi, ti se boš pa še vedno samo zanj trudila.
Ti si tipična žrtev nasilja, ki čeprav ve kaj se ji dogaja, še vedno sili nazaj in kar sili nazaj kot en pijanec k flaši. ti si odvisna od tega odnosa. Preberi si knjigo odvisnost od odnosov, če se nisi slišala- tudi to obstaja verjela ali ne. Potem pa še Ne hodi več po prstih. ravno prava zate.

In še nekaj,

si ena izmed tistih, ki bo iskala sto razlogov zakaj ne more iti in končati s takim.. zdaj ne moreš iti ker pač ne vem kaj, potem bosta živela skupaj bodo tukaj skupni stroški in stanovanje.. potem bosta imela otroke bodo tukaj otroci… v glavnem take mi greste počasi že res na živce!

V bistvu vam potihem paše tak odnos, biti žrtev nekoga da vas tlači dol z vso silo. Tip ti je zbil samozavest na nulo in še ti jo bo, čisto te bo izmozgal in poniževal skoz. Ampak ti boš cel lajf z njim ker si ena izmed tistih, ki iščejo izgovore, stran pa nikoli ne gredo, ampak raje jokajo po forumih in sorodnikom stare koke izmozgane do kraja, da kako so bile neumne, da niso upoštevale drugih, ko so jih opozarjali naj raje gredo.
ma patetične ste do konca!

adeej

hvala ti za odkritost. Na nek način maš prav te razumem. to da tukaj pišem, je zato ker nwem več na koga naj se še obrnem, kje naj poiščem rešitev.
ni mi všeč da trpim, da doživljam borbe, ipd. Vendar saj moj v sebi ni slab človek, težava je v tem, da je on človek ki se skriva za ščitom. nwem če se zaveda ali ne vendar velikokrat me prizadene hote ali nehote. včasih ko so trenutki lepi, takrat je prav fajn pa vse. vendar mi izkušnje dajo vedeti da to nebo trajalo.

vbistvu na začetku ko sva se sprla sem letela za njim oz. reševala zadevo. bla vztrajna. ker skušam bit ženska, ki se ne pusti, da bi pometali z njo, se postavit za sebe, osebi povedat kaj mi ni prav, mi je prav, vglavnem povedat svoje mnenje mišljenje. in včasih se prav zaradi te moje trme spreva. čustva so nama skupna vendar se mi zdi preveč resen in nazadnjiški. čustva izraža na zelo čuden način. nič spontano. pa še takrat ko ima čas za take ”zadeve”.

sedaj se ne mečem več za njim, jasno sem mu dala vedet, da če bi me rad imel pri sebi se naj potrudi, ker jaz klanjala pa nwem kaj vse se nebom. vendar je kar težko ker do njega čutim čustva, ki me velikokrat premagajo, pogasijo oz. potlačijo jezo. takrat ko mu to zabičam, povem kakorkoli, pa pride za menoj pa vse. vglavnem prav zmedena sem ker včasih sploh nwem kaj on čuti kaj ne, vglavnem nwem.

tu gor pišem, ker bi rada našla rešitev, ker mi Vaša mnenja, izkušnje nasveti zeloo pomagajo.

hvala

tole se cisto nasprotuje. ocitno te on NE SPOSTUJE, in ne vidi v teb mocne zenske kakor si ti ZELIS biti. torej se ne mora obnasat lepo ce sam vidi da nimas hrbtenicile.in se samo sebe nimas rada.

p.s..si zihr da te ne vara? Ko je moj ex ratu tak mu je ratal nekak ravno do mene,ko je prsl do tega da bi g.azapustila se je pa spet omehcal. in je blo 2 dni ok potem pa spet isto al pa se slabs. In je biu kot zacaran krog, nikol bols, samo tlacu me je in mojo samozavest. In kaj sm nardila? Sla sm! Sicer sva pristala se enkrat skp. POtem pa vidla da to ni lajf, da sm se premlada (21) in sm sla in nikol se vrnla, kljub temu da sedaj pise da vidi kaj je izgubil. Tu lejt 🙂
in ne, nikol ne bo bols! tut ce se preselos z njim, ne bo bols. Aja. Kasneje sem izvedela da je tak bil zaradi mene un moje trme, da mu je slo vse kar sem rekla in naredila narobe. In taka sem bila tudi sama ko mi je hodu po glavi kdo drug. ugotovila sem da me obcutek ni varal – res je imel nekaj “v igri” za pijacke. in to po 7 letih zveze

tole se cisto nasprotuje. ocitno te on NE SPOSTUJE, in ne vidi v teb mocne zenske kakor si ti ZELIS biti. torej se ne mora obnasat lepo ce sam vidi da nimas hrbtenicile.in se samo sebe nimas rada.

p.s..si zihr da te ne vara? Ko je moj ex ratu tak mu je ratal nekak ravno do mene,ko je prsl do tega da bi g.azapustila se je pa spet omehcal. in je blo 2 dni ok potem pa spet isto al pa se slabs. In je biu kot zacaran krog, nikol bols, samo tlacu me je in mojo samozavest. In kaj sm nardila? Sla sm! Sicer sva pristala se enkrat skp. POtem pa vidla da to ni lajf, da sm se premlada (21) in sm sla in nikol se vrnla, kljub temu da sedaj pise da vidi kaj je izgubil. Tu lejt 🙂
in ne, nikol ne bo bols! tut ce se preselos z njim, ne bo bols. Aja. Kasneje sem izvedela da je tak bil zaradi mene un moje trme, da mu je slo vse kar sem rekla in naredila narobe. In taka sem bila tudi sama ko mi je hodu po glavi kdo drug. ugotovila sem da me obcutek ni varal – res je imel nekaj “v igri” za pijacke. in to po 7 letih zveze[/quote]
.

vara me nena v to sem 100% prepričana ker ni takšen ma neka svoja prepričanja nekakšen odpor al kako bi temu rekelje kot npr.: MONK, ki ne prenese dotikov drugih ipd…… niti ne hodi po gostilnah ne ponočuje, ne kadi ne pije. ma enga prijatla s katerim 1x na pol leta greta na pijačo pa še te me zravn vzame.

fora je v tem da med nama čustva so pa vse ampak sva si različna pri izkazovanju ljubezni, komunikacije, pogledov na vse. nima občutka za to da je osebi včasih lepo povedat ali izkazat kakšno pozitivno besedo, gesto. saj tako vsaj malo napolni in zapolni praznino hrepenenja počustvih lepem pozitivnem ipd. to je pri njem spoh problem se mi zdi skoraj da je preveč zamorjen, resen grob sploh besedno, kot se ne bi znal hecati brez da človeka zabije proti njemu z grobimi krutimi zbadkami ipd. ni neke pozitvne energije, ki jo kot jaz mislim potrebuje prav vsak, kakorkoli želim mu vliti pozitivne enrgije sem tečna ali pa otročja al pa nwem kaj vse. ni prav. nwem no!