Čustveno nedostopen partner
Pozdrav vsem skupaj!
Da na kratko opišem svojo zgodbo.
Sem edinka ločenih staršev (oče nikoli prisoten v mojem življenju). Zaljubila sem se v čustveno nedostopnega moškega in igrala vlogo mame njemu in še trem najinim fantom. Vseskozi sem upala, da se bo partner odprl, spoznal da želim trdno družino, odgovornost in ljubezen, vendar je vsaka moja prošnja naletela na gluha ušesa. Venomer je govoril, da mu pomenimo vse na svetu, vendar pa , če dobro pogledam nazaj, ni storil nič za skupno družinsko življenje. To zgodbo sem pred pol leta končala in sedaj sem ostala sama s svojimi sinovi. Nisem zaprta oseba. Dejavna sem na večih področjih, rada imam svoje sinove in podpiram jih v vsem kar počnejo. Sprejela sem dejstvo, da partnerstvo ni uspelo, ne morem pa sprejeti njegovega zavračanja najinih otrok.
Govori, da jih ima rad….pa jih tudi ne pokliče. Govori, da so njegovi “fantje” pa ga ne zanima nič kar radi počnejo…….v glavnem lepo govori, vendar ne stori nič. Mene to neskončno boli. Zavedam se, da fantje potrebujejo tudi moškega ob sebi oz. vidim, da si ga želijo, on pa stalno obljublja samo gradove, stori pa nič. To boli.
Kakšen nasvet? Kako bivšega partnerja približati otrokom?
Pogovori se z njim okrog tega, zakaj tega ne zmore, kar ti pričakuješ. Morda ne zaupa vase, morda se boji približati se jim.
Če je že bivši, potem se zdi skoraj nemogoče.
Poskusi pa fante približati očetu. Pripoveduj jim o lepih lastnostih, ki jih ima. Povej jim, da so stvari, zaradi katerih so lahko ponosni na svojega očeta. Razloži, zakaj si ga izbrala za njihovega očeta…… Naj ga obiskujejo, pokličejo in nikoli ne pozabijo na njegova praznovanja.
Boš zmogla tako plemenito dejanje?
Poskusi; tri vezi od sinov k očetu močneje držijo kakor ena od očeta do sinov.
najdi si novega, ki bo bistveno drugačen od bivšega. Če bo imel vsaj malo empatiije, se bo ukvarjal tudi s tvojimi otroki in jim delno nadomestil biološko šlevo. Bivšega pusti pri miru in nehaj igrati vsemogočnico, ker to nisi. Kjer ni še vojska ne vzame. Ko boš imela novega, bo že zaradi ljubosumja bivši bolj zainteresiran za otroke.
Poskusaj bivsega razumeti. Vsak zakaj ima svoj zato.
Prav gotovo se ni rodil povsem brez empatije. Da ni custven, je lahko vzrok hladna necustvena mama. Ko jo je kot otrok najbolj potreboval je bil morda zavrnjen, nerazumljen, prezrt…Da je prezivel, je okrog svoje biti zgradil zid nedostopnosti, ki ga sciti, da ni ponovno ranjen.Zato se boji zaupati, ljubiti, blizine…
Pis, jaz ga razumem….želim mu tudi pomagat…vendar nevem kako. Zavedam se, da bi s tem, ko bi pomagala njemu, preprečila, da bi se otrokom v kasnejših letih zgodilo isto. Ampak verjetno ne znam najti pravega načina……lahko ga rotim in prosim, lahko pojasnjujem vse mogoče….lahko norim, jokam……..vedno isti zaključek. Pove, da mu pomenimo vse na svetu, da je žalosten, ker nismo več skupaj, obljubi da se bo potrudil……..naredi na koncu pa nič. Ne najdem pravega vzroka, načina, komunikacije….nevem.
hvala
Jaz bi si na tvojem mestu vzela zanj veliko casa in poskusila izvedeti cim vec o njegovem
otrostvu. Ce se ti bo zaupal, bo tudi njemu koristilo, ce bos z njim socutna, saj bo svojo
bolecino prelozil tudi na tvoja ramena. Gotovo bo pripravljen na pogovor, ce mu je resnicno
hudo, ker niste vec skupaj. Povej mu, da bi ga rada razumela, naj se ti poskusa odpreti in zaupati, saj se le tako lahko zblizate in bo lazje za vso druzino. Povej mu, da je za svoje otroke odgovoren in da ne more in ne sme biti indiferenten do njih, sicer se mu bo to mascevalo, ko bo star in betezen.
In ce on ne naredi nic, organiziraj srecanje ti, pojdite skupaj na pico, sladoled, v hribe…
Srecno!
Ne vem, ce je prav da ga prosiš. Povej mu, kako se ob njegovih obljubah (ki jih ne izpolni) in besedah, ki jih ne udejani, počutiš. In to je to. Več od tega ne moreš in ti niti ni potrebno. Če te ima res rad oziroma otroke, se bo malo bolj potrudil in tudi nekaj naredil. Do takrat pa se lahko pogovoriš z njim in skušaš ugotovit, kaj mu preprečuje, da vse te ljubezni tudi ne pokaže. Gotovo se nečesa boji, vprašanje je le, ali je pripravljen to tebi priznati. Je treba bit pogumen, da priznaš svoje strahove.
S tem postom se ne strinjam. Odrasla doba je tudi zato odrasla, da se nehamo zgovarjati na svoje starše in prevzamemo odgovornost.
Očeta je treba pozvati in mu določiti dneve, ko bo srečeval fante. Morda gre samo za organizacijo, da je moški še malo kaotičen po ločitvi, možno celo, da je depresiven.
Zmeni se, da pride ta in ta dan po fante in naj bo z njimi vsaj dve uri. Potem pa naprej. Nikakor pa ne pristajaj na to, da reče, da samo ohlapno reče, da bo poklical ali da se bo oglasil. Določita dneve!
Upam, da ti bo uspelo ohraniti vez med očetom in otroci. Če ti bo, je to za fante super, če ti ne bo, boš vedela, da si naredila vse, kar je v tvoji moči. Kot mati pa moške figure ne moreš nadoknaditi sama. Lahko jo sicer vneseš z novim partnerjem, ni pa to starševska vez, sploh če so fantje že malo večji.
Naj ti še rečem, da otroci nujno potrebujejo vzor obeh spolov, ni pa potrebno, da je to living-in partner. Lahko nadomestiš tudi z bratom, stricem, učiteljem, trenerjem itd …. Vendar je dobro, da je to nekako konstantno in pozitivna figura.
Vso srečo!