Mi lahko kdo pojasni,koliko moraš bit ubrisan,da začneš jemat drogo?
Težko je razumet ta folk,kaj s tem naredi,ko se drogira,pa je clean par
mesecev,mogoče let pa začne na novo,saj ve kaj ga čaka,lajf al pa smrt
To je zame odštekan folk,ki gleda ,samo na trenutke,da je lepo,ne pa na
svoj lajf,jih ni sram,strah?

Lp M

Zakaj pa moraš bit ubrisan? Dovolj je, da si šibak v določenem trenutku. Al pa naprimer, predstavljaj si eno družbo, v kateri si, ki ti full pomeni in ti reče ali namigne, da če ne probaš nisi dovolj ql ali pa vredna nijihove družbe? Moraš bit kr močan, da si rečeš oz. da se odrečeš nečemu, kar ti pomeni.

Sicer je pa ovisnosti več vrst, ene so v družbi bolj tolerirane, kod druge, sam pa ne vidim kakšne velike razlike. Npr deloholištvo, k delaš zato, da se odmakneš od vsakdnanjih “odraslih” odgovornosti. Pa ima vseeno nek ugled v smislu pridnosti. V vseh gre pa za bistvo za neko omamo, ker mogoče ni pravega upanja, da se da čez določene življenjske situacije uspešno iti. In potem se raje omamiš in odmakneš bolečino, kot pa… da se soočaš s tistim, k do sedaj še nisi uspel.

Pri trdih drogah je pa zgodba še toliko težja, ker ti kemijsko sfuzla možgane in… Mogoče bi blo fino, če bi kdo kaj napisal, k ima izkušnje, da ne bom preveč teoretiziral.

trnuljćica, ti pa kr bodi vesela, da hodiš po poti, kjer očitno nimaš nobenih večjih izkušenj z drogami. Vseeno pa malce pazi, da te ne bo da samovšečnost in občutek “popolne” kontrole nad sabo, da se tebi ne more nič zgoditi, pokopala.

Pa da ne bo pomote, ne zagovarjam odvisnikov, sem absolutno proti takemu “življenju” in kljub temu, da se zavedam, da jim je zelo težko, vseeno nekako zahtevam, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja.

Se pa ves čas sprašujem. Zakaj te to tako razburja oz. kaj te je tako prizadelo, da si šla to pisat?

alterook,ja vse razumem,samo na ta način bežati pred problemi,realnostjo,se ti ne zdi,
da je precej kruta? Na koncu si spet tam,kot si bil,samo problemov je še veliko več,
obenem pa si odvisnik,ki se ga vsak boji.Zakaj sem to pisala? Ker ne razumem,da se
mladi tako zapravljajo svoje življenje na tak način,pa v redu,ko poiskusi prvič,recimo iz radovednosti,da si sprejet v družbo in vse kar si našteval,pa potem po mesecu,letu spet
ponoviš,ko veš kako potekajo ta hudičeva posla? To mi pa ni jasno,in mi tudi ne bo.

lp

Ti razumsko gledaš kaj je vredno in kaj ne…

Odvisnost je pa vse prej kot razumska. Razum je nedostopen in popačen, ko rabiš tisto.

Odvisnike pa, po mojem mnenju, vodijo čustva, predvsem tista čustva, ki se jih bojijo, ki jim niso kos. Kaj narediš (v končni fazi tudi ti), ko prideš do blazno neprijetnih občutkov katerim nisi kos? Najbrž se odmakneš, zbežiš. Na kakšen način? Na tisti, za katerega tisti trnenutek čutiš, da bo uspešen. In bolj ko si v stiski, manj si pripravljena tvegat.

Tudi po letu, če si v stiski, v veliki stiski in veliki čusteni bolečini, brez primerne opore ljudi, se sigurno spomneš kaj ti je nekoč pomagalo.

Tko da, spet po mojem mnenju, je za odvisnike prva stvar, da so se sposobni soočat s situacijami, ki jih silijo v beg oz. odklop.

A ti nisi nikoli naredila kakšne iracionalne odločitve, ker si bila prestrašena, stisnjena v kot, otožna, depresivna, ki je ne bi, če bi bila čustveno stabilna? Mislim, da si, pa naj gre za malenkost, kot je užaljenje nekoga, ki za to sploh ni kriv ali pa kaj podobnega. Tu pa mislim, da je podobno, le v večjem merilu. Večje stiske, močnejša “orodja”.