Z bivšim partnerjem sem bila v zvezi 7 let. Po vedenju na splošno in v postelji sem razbrala, da me vara, ampak tega nisem nikakor mogla dokazati, on pa je vztrajno zanikal, dokler nisem po naključju naletela na zapiske, v katerih je svoje varanje omenjal. Najbolj pa ni bolelo samo dejanje oz. več dejanj, ampak dejstvo, da me je vsakič znova zmogel gledati v oči in mi lagati, zato sem naredila konec. Če samo pomislim, koliko korakov v njegovo smer sem naredila, da bi razumela, kaj se dogaja; kje leži moja krivda, kaj lahko storim, da popravim najin odnos. Nikoli nisem dobila nobenega odziva, nikoli se ni potrudil, da bi on naredil kakšen korak v mojo smer. Ko sem ga vprašala, zakaj je to storil, je povedal, da ni bilo za varanje nobenega posebnega razloga, da ni bil problem v meni.

Čas je mineval in spoznala sem novega partnerja, s katerim sva skupaj približno 8 mesecev. Ker prihajava iz različnih koncev Slovenije, sva se na začetku dobivala le vsaka dva tedna za vikend. V zvezo sem stopila z ‘rezervo’, saj nisem vedela, ali se bo zveza obnesla ali ne. Seveda sva tista dva tedna naprej živela vsak svoje življenje in komaj čakala, da se spet vidiva. Nisem se spraševala, kaj počne tista dva tedna vmes, ker zveze nisem jemala resno. Čas med posameznimi zmenki se je postopoma krajšal, dokler me služba ni pripeljala v njegov kraj in me je povabil, naj se preselim k njemu. Povabilo sem sprejela in od takrat živiva skupaj.

Sedanji partner je pred menoj imel ogromno partneric – dve dolgi zvezi, kup zelo kratkih in kup takšnih za eno noč. Iskal je žensko, ki ima vse kvalitete, ki si jih želi in pravi, da jih je našel v meni. Mene ne zanima in se me ne tiče, kaj je počel, preden je spoznal mene, pa vendar število partneric, ki jih je zamenjal, nekaj vseeno pove o njem. Kaj naj si o tem mislim, sama ne vem.

Pravi, da me ima rad, da sem nekaj posebnega in si želi z menoj ostati. Predstavil me je svoji družini, svojim najbližjim prijateljem, ujemava se v vseh pomembnih stvareh. Lahko bi rekli, da je med nama je vse tako, kot mora biti.

Tudi jaz ga imam zelo rada, pa vendar so nekatere stvari, ki sem jih izvedela, v meni zasejale dvom, ki se ga ne morem znebiti.

Prebrala sem njegov pogovor s sodelavcem, da naj bi sodelavec že našel žensko, ki bi bila za avanturo med službenim potovanjem. Ko sem to prebrala, me je kar polil mrzel pot, saj sem se v sekundi spomnila prejšnje zveze in vrnili so se vsi stari občutki. Ko sem ga to vprašala, je vse zanikal in razložil, da je sodelavca zanimalo samo, če je še sploh zaželjen in da je na koncu ženska odpovedala. Sodelavcu se vedno postavi v bran.

Močno me motijo njegovi stalni komentarji o ženskah, fu* sem in fu* tja, koliko vročih dijakinj bi lahko nategnil, poglej to, poglej ono. Ti komentarji v nič dajejo mene kot partnerico in ne govorijo prav nič lepega o njem. Vse se vrti okoli seksa; ko vidi žensko, je ne gleda, ampak jo požira z očmi ter skenira, dokler ženska ne odide.

Ne dolgo za tem sem izvedela, da je bil, preden je spoznal mene, v zvezi z zelo mlado punco, dijakinjo šole, kjer je zaposlen, in da je ta isti njegov sodelavec prav tako imel razmerje s še eno dijakinjo njihove šole. Ko sem to izvedela, sem se spomnila, da je velikokrat omenjal ”vroče” dijakinje, vedno v šali. Odkar vem vse to, te šale več niso hecne (niti niso bile prej).

Nato sem izvedela, da je v času, odkar sva skupaj, spoznal še eno mlado punco, ki mu je zelo všeč, ona pa njemu. Ona mu ves čas piše sporočila, ne vem pa, ali se on na njih odziva in kako. Sodeč po načinu, kako mu piše, se začenjam spraševati, ali je zadeva res tako nedolžna.

Par dni nazaj sem v zgodovini najinega skupnega računalnika iskala spletno stran, ki sem jo uporabila. Naletela sem na stran avanture.net, na kateri je očitno prebil kar nekaj časa in iskal žensko spremstvo. V kratkem gre na še eno službeno potovanje z istim sodelavcem. Naključje? Ko sem ga vprašala, ali je zadnje čase bil kaj na strani avanture.net, je zanikal.

Kaj naj si o vsem skupaj mislim? Prav zato sem na začetku to zvezo jemala z rezervo, da ne bi prehitro zaupala in bi me spet nekdo prizadel. Sprašujem se (in vas), ali je normalno, da moški, ki je ”baje” zaljubljen, stalno komentira, kako bo ”nategnil” kakšno vročo dijakinjo ali pač katero koli drugo žensko? Ali je normalno, da moški, ki je zaljubljen, noče skupnih fotografij oz. nobena ni dovolj dobra in jo vsakič vrže stran? Je normalno, da se zaljubljen moški s sodelavcem pogovarja o seksu z drugimi ženskami in o načinu, kako bi to izpeljal v zvezi, ki ne traja niti eno leto? Je normalno, da se s sodelavcem dogovori, da bosta ”pa tam že nekaj našla”?

Od mene pričakuje, da mu bom zaupala, istočasno pa ne pripomore kaj dosti k temu, da mu bi. Kako naj zaupam človeku, ki do mene ni iskren? Bojim se, da se zgodba ponavlja, da bom na koncu res osel, ki je šel na led še drugič. Razočarana in jezna sem, ker partner ne zmore oz. nima jajc pogledati osebo, ki naj bi jo imel rad, v oči in ji povedati resnico. Daje mi občutek, da zanj nisem dovolj dobra in da zanj in za njegove apetite nisem dovolj ena sama.

O vsem tem sva že govorila in je povedal, da me ni prevaral in da je z menoj srečen ter da mu naj začnem zaupati, ker mu vse skupaj že gre na živce in tega ne misli prenašati, še posebej zato, ker ni storil ničesar narobe. Jaz pa vsako noč zatisnem oči z istimi dvomi in bojaznijo, da me občutek znova ne vara. Edina stvar, ki si jo želim, je iskrenost. Da bi mi odkrito povedal, kaj čuti in kaj se dogaja, pa tega očitno ne zmore. Kaj naj si o vsem skupaj mislim? Kaj naj storim? Kako naj vem, da govori resnico? Kako naj mu poleg vsega navedenega zaupam? Pretvarjati se ne znam, niti se nočem. Vse, kar si želim, je ljubeč partner, ki bo svojo ljubezen usmeril vame in ki mu bosta vsa moja ljubezen in pozornost dovolj.

Spoštovani,

ne gre samo za to, kaj je normalno. Gre za to, kaj je normalno oziroma primerneje rečeno, pravo in dobro za vas. Po drugi strani pa so partnerjeva razmerja z dijakinjami v šoli, kjer je zaposlen, vsaj zloraba položaja, če ne kaj hujšega. Omenjate »zelo mlado« dekle. Kako mlado? Tako mlado, da ste že začeli razmišljati o tem, kaj piše o takih primerih v Kazenskem zakoniku? Verjamem, da si ta in podobna mučna vprašanja postavljate še poleg tistih »običajnejših« o nezvestobi, in verjamem, da vam ne dajo spati. Živite s človekom, ki hodi po tankem ledu – in to ste odkrili komaj po nekaj mesecih skupnega življenja. Si lahko predstavljate, kako bi se počutili čez nekaj let? Mogoče je, da je zasvojen s seksom, in kot verjetno veste, je vsaka zasvojenost stvar, ki jo je treba zdraviti. Toda na prvem mestu mora biti za to človek, ki je zasvojen. Dokler pa ima partnerko, ki jo lahko prepriča z besedami (ki nič ne stanejo), da »ima vse kvalitete, ki si jih želi« – do tedaj mu ni treba niti migniti s prstom, da bi se kaj spremenilo. Vendar vas te besede niso prepričale, saj se ne ujemajo niti z njegovimi dejanji niti z vašimi občutki, ki jih morate začeti jemati popolnoma resno. Njegove besede govorijo pač samo o tem, kaj ustreza njemu. In vam po sedemletni izkušnji prevar in laži ne zadoščajo več.

Pravite, da je vse, kar si želite, iskrenost ljubečega partnerja, za katerega boste edina ženska. Ob tem se vam seveda postavlja vprašanje, kaj je tisto, kar vas še zadržuje v sedanji zvezi. Morda strah pred »neuspehom«, tj. pred soočenjem z dejstvom, da ste naleteli že na drugega moškega, ki mu samo vi niste dovolj? Besedo neuspeh sem dala v narekovaje, ker se mi to v resnici sploh ne zdi neuspeh. Uspešni ste, ker ste se pri drugem partnerju že kar na začetku postavili na realna tla ter iskati pomoč in izhod iz neznosnega položaja. Uspešni ste, ker ste ostali zvesti svojim najpomembnejšim vrednotam – iskrenost, zaupanje, zvestoba – in se jim niste pripravljeni odpovedati. Uspešni ste, ker verjamete, da vam ni treba vse življenje ponavljati zvez z nezvestimi moškimi in da boste zmožni v svoje življenje pritegniti takšnega, ki mu boste lahko zaupali.

In to hrepenenje po zaupanju, ki ga še niste zmogli doseči, se zdi osrednja tema vaše stiske. Mentalno zelo dobro veste, kaj hočete, čustveno pa ostajate še ujeti v nekem vzorcu, ki ste ga vsrkali že dolgo tega. Namesto tuhtanja, ali vam partner govori resnico ali ne, se raje usmerite tja. Kje ste dobili tako močna sporočila, da niste dovolj vredni tistega, kar vam po vsej pravici pripada – iskrene ljubezni in pristnega spoštovanja – in da morate kar vztrajati v vzdušju zatajevanje groze, besa in gnusa? Ko boste korak za korakom sestopili v tiste globine, boste našli prestrašeno deklico, ki jo lahko ozdravite in potolažite samo vi.

Kako? Tako da boste za začetek dosledno in neomajno – če uporabim kar vaše besede – »vso svojo ljubezen usmerili vase in vam bo vsa vaša ljubezen in pozornost dovolj«.

Tega ste vredni.

Mene pa zanima kakšne kvalitete ti vse imaš, da se je odločil zate? Predvsem pa na podlagi česa ti izbiraš svoje fante. So ti všeč nedostopni, nakladači, gledaš le na zunanjost?
Od tegale sedanjega bi jaz bežala stran kolikor bi me noge nesle.
Potem bi pa resno analizirala svoje vzorce vedenja, čutenja in izbiranja partnerja.