ljubosumna tasca ali jaz :(
Tudi jaz imam probleme s tasco,no,ali pa jih imam sama s seboj.U glavnem sem ze tako zmesana da ne vem vec kaj si se naj mislim.
Pocasi bo ze eno leto odkar sem se preselila fantu.Na zacetku je bilo vse super in sem bila res srecna da se tako razumem s tasco.Sedaj pa so se zaceli problemi,nicesar v tej hisi ne smem narediti (imava samo svojo spalnico),ko sem zelela pospraviti kuhinjo je rekla pol pa se kuhaj tudi ti,ko ji hocem pomagati na vrtu ali njivi,mi rece kaj bom delala ce pa tega ne znam.Pocutim se kot da tukaj sploh ni moj dom,ne uposteva me in ne spostuje.To me boli.Navajena sem reda in cistoce,v tej hisi pa tega ni,ne smem pospraviti nic,razen svoje spalnice,niti kaj premakniti.Opazila sem da je moj fant mamin sincek,a ga skusam tega odvaditi in je ze malo boljse.Ne vem pa kaj naj naredim s tasco.Moti jo vse kar je moje,niti slucajno si ne smem omisliti da bi kdaj skuhala kosilo ker bi potem bila uzaljena.Moj cele dneve dela,jaz pa sem navelica da v celem dnevu lahko vsak dan pospravljam samo svojo spalnico in se igram s svojim psom,kaj drugega ne smem!
Lepo počasi….
Najprej se pomiri, ker čustveno labilna ne moreš reševati takih zadev. Potem, pod drugo, imej v mislih, da je to najbrž tudi za taščo ena velka sprememba. Sprejeti mora namreč tujca, ki ga ni ona izbrala in najbrž se tud ona bori z en kup notranjimi konflikti. Sicer ji je najlažje, da te odrine stran, ker se tam počuti varno. Za to nisi kriva tim kljub temu, da tud marsikaj požanješ. Skušaj jo glede tega čim bolj spoštovati, ker brez spoštovanja, ne bo šlo nikamor. Po drugi strani pa tudi spoštuj sebe in ne pusti, da te duši, ampak tudi to na spoštljijv in “odrasel” način.
Potem pa, ko boš mirna, se pogovori, najprej s svojim. Kako on vidi zadeve, koliko je pripravljen sodelovati pri tem. In potem še s taščo, ker dvomim da je žleht in verjamem, da je v interesu vseh treh, da živite v neki harmoniji. Mogoče bi bilo tudi dobro, da se pogovoriš kje ona misli, da je tvoje mesto in pol boš vidla, al te “razumsko” tudi omejuje samo na spalnico in psa, ali omenja še kej druzga.
Aja, pa vzemi si čas, ker takoj ko se bo katerakoli od vaju počutila ogroženo, se bo začela branit in ko se braniš potem… gre energija v bran in ne v napredek.
Hvala lepa za odgovor.
Jaz tasco spostujem in imam rada,ampak me boli da ona ne pozna spostovanja,vedno se zna ozirati na druge in vedno so ji drugi bolj pomembni kot ona sama,ampak mene ne steje tu zraven.Z njo se ne da pogovoritice naredim nekaj kar ji ne pase,kuha mulo tri dni,potem pa se obnasa kot da nic ni bilo.
Z mojmu pa sma se ze o tem menla,sem mu povedala vse kar se dogaja in se sedaj zaveda zakaj je tudi prejsna odsla.Povedala sem mu tudi da ce ne bo naredil reda itd bom spakirala… druge resitve ne vidim…
Večna tema …. 🙁
Se pridružujem mnenju Alterook-a bi bilo pa dobro, da veš/razumeš še nekaj stvari, zakaj se ona tako obnaša do tebe. Ugibam, da nima nekega zadovoljujočega odnosa s svojim partnerjem in je zato zelo čustveno! povezana s svojim sinom in ti si sedaj tista, ki ji trga to njeno vez. Izvor njenega “zla”, da bo ostala sama in osamljena na tem svetu.
Sama ne boš naredila NIČ razen tega, da se ji še bolj zameriš. Sedaj te je “odgnala” iz kuhinje, ti se raje ukvarjaš s psom, ne bi me čudilo, če bi napisala, da ona okoli govori, da nič ne delaš razen tega, da sprehajaš psa, ko se gre pa za mizo si pa prva tam….
Take “spletke” so kar pogoste.
Edini način, da se tega rešiš je, da njen sin pretrga to “popkovnico” on je tisti, ki lahko naredi konec temu, no ne bo takoj konec, ker takrat bo ona najbolj uboga na tem svetu in mu bo nabijala občutek krivde, ker jo je “zavrgel”, zavrgel mamino ljubezen….. To bo počela na tako prefinjen način, da niti on ne bo vedel kdaj se bo ujel v njene mreže in takrat bo začel najedat tebe…. skupaj z njo. 😉 🙁
Ona tega ne počne iz zlobe pač pa iz čustvene zapostavljenosti od svojega partnerja, to so njene čustvene potrebe, da tebe odrine od svojega dragega sina, ga obvaruje tega zla…..
Prosim te preberi si knjigo v kateri imaš podrobno opisana ta razmerja med družinskimi člani, skupaj z njim predno se bo vse toliko razgrelo, da ne bo nihče več razumno razmišljal.
Naslov knjige je: Ne boj se ljubiti, Marjan Košiček. Stane cca 20€
res ne razumem kaj ti je bilo, da si šla živeti k fantu. Povsem razumem taščo in tudi tebe. Vsaka odrasla ženska rabi imeti svoj prostor in običajno je to gospodinjstvo. Tudi moški ne bi prenesli, če bi jim nekdo ves čas gledal pod prste, tako kot si počneta vidve s taščo. Torej v tuji kuhinji nimaš kaj iskati, s fantom pojdita na svoje, potem boš pa videla iz kakšnega testa je fant. Je to moški, ki je sposoben ustvarit lastno družino ali le fantek, ki bo za vsako figo tekel k mamici. Jaz nisem nikoli hotela k nobeni tašči v hišo in tudi ne mislim bežat iz kuhinje in kopalnice pred kakšno tamlado. Zato imam z vsemi korektne odnose.
sem bila na istem zadnji mesec. Vse kar sem naredila tašči ni pasalo…sva z fantom želela kam it pa se je že drla kaj boma hodla nekam pol pa je sitna in živčna. Non stop ga kliče, kje je kaj dela…ne da mu mira za nic na svetu. On pa se za sebe ne postavi. Sem mu že rekla “glej midva imava svoje življenje” postavi se kdaj za sebe. Njemu se pa fučka in zadržuje jezo v sebi. Zadnjič mi je rekla, da naj bom tiho glede službe. Da še nikoli nisem delala, da ne vem kako je delat. Kar pa sploh ni res. Celo življenje delam kar pride pod roke. Takrat še prek študenta. Vse to je govorila ko njega ni bilo zraven. Sem se seveda “namulila” nikoli pa ji nazaj nič rekla. On non stop dela..vedno sem pomagala pri njihovem s.p.-ju ker vem, da sam ne zmore delat 4 stvari hrati celi dan.
No po 5 letih me je zapustil. Vrjetnost je veilka, da je imela prste zraven njegova mama. Saj ji je bilo vseeno za naju. To je tudi pokazala pred kratkim. Vem pa tudi, da ga je z besedami nagovarjala k temu. Ni mi mogel v oči povedat, da me zapušča…reko je da mu ni vseeno ampak očitno mu je res vseeno. V sebi samo premljeva dogajanja okoli sebe, ko mu mama teži itd. in je jezen na celi svet. Češ, da se jaz zadnje čase nekaj mulim. Da ne rabi nikoga, da je lahko sam. Vse to mi ni mogel povedat v obraz.
Meni je tako hudo res mi je hudo, da je po tolkih letih mama tista, ki bo vedno njegova. Da me zarad brezveznih stvari pusti,. Drugače pa sva se mi2 klapala…nikoli ni bilo kakšnih velikih problemov. Jaz imam v njegovem kraju vse prijateljice…vso družbo…tukaj doma pa nimam ničesar.
Jaz ga imam rada, da ne morem opisat….grem proti 30 letom in sem ostala sama. Boli me res me boli, da sem izgubila svojo ljubvezen 🙁
Ne morem si mislit…kaj si možki mislijo….ne vem, če bom še kdaj zaupala komu…
sorči ampak tale tvoj MOŽKI je res možki, pa niti m od moškega. Lahko si vesela, da si se ga rešila. Žal pa najbrž ni naključje, da si se zapletla s takim moškim, saj si se povsem podredila njemu, njegovemu življenju in poslu, pa še tašči zraven. Postavi se na svoje noge in ko boš pri sebi, boš lahko razmišljala o življenju v dvoje in svoji družini. Če pa boš nadaljevala s takim življenjem kot doslej, boš čez 30 let taka kot je tvoja nesojena tašča.
Po svoje je res lahko vesela, tudi on, če ga je to da ga je zapustila kaj zabolelo in bi skozi to bolečino lahko spoznal, da nekaj dela narobe. No, on ima mamico, ki ga bo potolažila in mu dala vedet kako so te punce dones ene velike p*****, v primerjavi z njo, ki ga ima rada…..
Drugače pa takile fantje mogoče niti niso tako slabi le ne znajo se losat mamine kikle.
Nobene realne podlage ni da ne bi lahko bile dve v kuhinji oz, da bi si delo razdelili, če že ne gre drugače kot, da bivajo skupaj (včasih res ne gre zaradi financ?), je pa polno čustvenih ovir, ki jih nekateri pač niso sposobni premagat oz jih sploh ne opazijo. Tem pa res ni pomoči.
Vem, da ni možki od m….sem spoznala to. On sicer ne ve ničesar kar mi je njegova mama govorila zadnji mesec. Prej pa nikoli ni bila taka do mene. Vse bo naredo kar mama reče.
Lani sem zbolela in mi je res stal ob strani tako kot v bolnici tako tudi doma….saj nisem smela iz postelje..v tistem trenutku sem bila samo jaz pomembna. Še pred kratkim je imel roj.dan in smo se imeli lepo. Razumela sem se z njegovo sestro in njegovim nečakom, ki ima sicer 3 leta komaj…vseeno mi je bilo kaj mi pravi njegova mama saj sem imela druge ljudi okoli sebe v njegovem kraju, ki so mi več pomenili in sem se razmela z njimi.
Potem pa kar na enkrat šok in mu sprva nisem niti verjela. Od tega je zdaj 14 dni. Slišala se nisva nič ampak ne morem si mislit, da me zapusti ker on “ne rabi nikoga”, da je jezen na celi svet ko mu gre kaj narobe. Še pred kratkim sva gledala za morje kam bova šla sep.
Vem, da bom težko prebolela to. Sem tak tip človeka. Poglablam se v delo. Celi dan delam po 10-12 ur.
Najbolje zna za sinčeka poskrbeti njegova mama, ki je prva ženska v njegovem življenju, k iga je rhanila siz flaške in previjala. Zakaj bi potem prenašala konkurenco druge ženske? :)))
Takšne lastniške matere imajo zagotovo težavo, tudi njihov mož (vzgojno odsoten, podredljiv) je soodgovoren, kot je že napisal ON, da ima s partnerjem mizeren odnos in nikakršno seksualno življenje – ker sin potem postane zasilni nadomestek za ta manjkajoči oz. neprisoten partner, ki ga pretirano veže nase, ki bi ji naj zapolnil to čustveno praznino in osamljenost, ker je “uboga”.
Tak čustveni incest je seveda za sinov razvoj zelo škodljiv. Ampak sin je spet tisti, ki bi se moral podati v akcijo in odjeb*** takšno mater ter se postaviti na svoje noge, prenehati biti otrok, določiti točne meje do centimetra natančno, do koder lahko gre, če ji to ni jasno, da vdira v zasebnost odraslih ljudi, ji prepričevati vtikovanje v vsako zadevo, ki se je ne tiče, povzdigniti glas, ko mu napoje, kaj naj počne in kako naj živi, zaščititi svojo izvoljenko, če je odkrito ali prikrito agresivna do nje, odzveti posesivni materi vse funkcije “skrbništva”, da kuha za njega/njiju/njih oz. po možnosti za njune otroke, če si to želi punca, ker ona je 1. ženska, ki “gospodari”. Če nima podpore ženska v lastnem partneju, kakšen je potem tak moški? Mevža, ki ni sposoben za zakonsko/družinsko/partnersko življenje in je bolje, da je sam…
Ženske, ženske, kaj se ponižujete pa rinete k fantu v eno sobico … To ni vajino, žal, niti en samcat stol ni vajin (oziroma tvoj), ne bosta imela svobode, dokler ne bosta na svojem. Na nek način se morata prilagoditi mladima dvema tudi njegovi ali njeni starši in če ima tašča takšna pravila, da kuha in vrtnari samo ona in da imajo nečistočo doma, je to njeno pravilo, njena pravica pod njeno streho (pa naj bo še tako napačno in nefer) in tudi če ji njen sinček zoperstavi, ima še vedno tako pravico. Ključni problem v tej zadevi pa je, da je on, ko si sama napisala, mamin sinček. Ona bo prva ženska v njegovem življenju, ki (tako razmišlja najbrž tvoj fant) najbolje ve, kaj je zanj dobro, edina ve, kar je prav in edina zna kuhati, bila je uboga, najverjetneje bo še za sinove in snahine otroke najbolje vedela, kaj je prav … Kar predstavljaj si ta scenarij. Žal nimam nasveta, kako ozdraviti mamime sinčke, da se jim naredi potreben klik v glavi.
Ženska, distanciraj se od njih (razen od svojega fanta), pa boš dobila več spoštovanja. Nekako si ne znam predstavljati življenja v kletki, da bi me kot odraslega človeka kdorkoli omejeval in diktiral, kaj moram in česa ne ne smem početi, pa čemu celo dopoldne pohajkujeva s fantom ter po delovnem dnevu poslušati očitke zaradi banalnosti, zakaj sem dala solato v zeleno in ne v rdečo posodo ter da so oni vajeni grenke kave, zakaj torej delam presladko …
Moram napisati, da se tu do zadnje črke strinjam s prijateljico alexis in zelo zelo slabo razumem matjažka, o kakih cm on tu piše, da naj bi sin svoji materi v njenem domu diktiral, do kod lahko gre… to seveda nima nobenega smisla…?! Mene so učili, da sem lahko vedno doma, da pa moram tako živeti, kot rečejo (moji) starši. Torej če bi šla kam drugam živet (brez da bi plačevala najemnino!), bi jasno prevzela pravila tistih tam. To vendar ni nobeno vprašanje. Če to ne bi šlo, mi na kraj pameti ne bi padlo, da bi se spomnila kritizirati starše (mater) svojega fanta, ki ga je ona sovzgojila v takega kot je, torej v človeka, ki ga imam najraje na svetu… To je seveda popoln nesmisel cccccc
Dobro no…v realnosti sem (v svoji razširjeni primarni družini ) videla marsikaj. Predvsem velja tole:
Nekaj o teh razmerjih piše tudi p. Gostečnik v knjigi “Srečal sem svojo družino”.
Se mi pa zdi, da je zelo težko živeti, če je ena kuhinja in dve gospodinji. Vsaj to naj se loči.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Kaj pa vem, če je to čisto prav.
Ne razumem staršev ki “otroka” pri tridesetih “šolajo” kako mora živet in mu naprej mečejo na “čigavih žuljih živi”……
Seveda se je treba držat nekih pravil, gre pa tudi za spoštovanje do otrok kot osebe in če starši nimajo tega spoštovanja do svojih otrok, je težko pričakovat, da ga bodo dobili nazaj od njih.
Pri teh “zlobnih” taščah je osnovni problem to, da z nikomer v življenju niso imele res pristnega čustvenega odnosa, z nikomer! razen s svojim otrokom! Partner jim je nek “zasilni oplojevalec”, z otrokom so pa doživele tisto pristno čustveno povezanost, ki se je začela z nosečnostjo. To so praviloma čudovite mame, dokler je otrok mali (očetov itak ni zraven, da bi uravnotežili zadevo), ko pa otrok raste in bi moral postat fant, mož… pa nastopijo težave. Mami se trga, razpada njena edina čustvena povezanost, ki jo je skusila v življenju, zato naredi VSE, da bi jo obdržala. Tako svojega sina “tlači nazaj v plenice”, ga posledično dela nesposobnega s tem, ko želi oz mora ona naredit stvari namesto njega, da je njemu dobro. Nobene realne potrebe ni, da mama odraslemu moškemu nastreza, nobene, razen njenih čustvenih potreb. In to počne izključno zaradi lastnega čustvenega ugodja!
V bistvu je taka ženska egoist, ki ne pusti sina odrasti. Hčere se odlepijo od družine, če ne prej pa potem, ko same postanejo mame, sinovi pa niti ne morejo vzpostavit s partnerico pristnega čustvenega odnosa dokler imajo ta odnos s svojo mamo. Niti ne čutijo potrebe.
Tako je tem mamam grožnja vsaka, ki se smuka okoli njenega sina in jo tako tudi dojema in se obnaša do nje kot do največje sovražnice. Lahko jo odkrito kritizira, lahko pa je z njo “prijateljica” in jo skozi to obrača proti sinu, ki mu na koncu dokaže kako slaba so dekleta v primerjavi z njo.
Ne moreš spremenit takšne tašče, ker se ona pač ne bo spremenila. Edina pot je ,da sin spozna kam pes taco moli in mamico odreže, odrine od sebe, kar je pa praktično nemogoče oz zelo naporno, če živijo na istem naslovu.
Drugo je, ko se starši zavedajo, da so njihovi otroci odrasle osebe, ki neglede na to, da živijo v NJIHOVI hiši, rabijo nek prostor, neko zasebnost in jim to tudi dopustijo, ne pa da jim skozi gledajo pod prste in jih “usmerjajo” kot največje nesposobneže, jih skoz spominjajo kje živijo (v MOJI hiši!), jih v resnici delajo nesposobne pa ne zato, ker bi ti “otroci” to res bili ampak zaradi lastnih čustvenih potreb, zmedenih čustev, ker realne (materialne) potrebe, da si otroci gradijo lastne hiše ob 200-300m2 veliki hiši staršev res ni.
Kaj pa vem, če je to čisto prav.
Ne razumem staršev ki “otroka” pri tridesetih “šolajo” kako mora živet in mu naprej mečejo na “čigavih žuljih živi”……
Seveda se je treba držat nekih pravil, gre pa tudi za spoštovanje do otrok kot osebe in če starši nimajo tega spoštovanja do svojih otrok, je težko pričakovat, da ga bodo dobili nazaj od njih.
Pri teh “zlobnih” taščah je osnovni problem to, da z nikomer v življenju niso imele res pristnega čustvenega odnosa, z nikomer! razen s svojim otrokom! Partner jim je nek “zasilni oplojevalec”, z otrokom so pa doživele tisto pristno čustveno povezanost, ki se je začela z nosečnostjo. To so praviloma čudovite mame, dokler je otrok mali (očetov itak ni zraven, da bi uravnotežili zadevo), ko pa otrok raste in bi moral postat fant, mož… pa nastopijo težave. Mami se trga, razpada njena edina čustvena povezanost, ki jo je skusila v življenju, zato naredi VSE, da bi jo obdržala. Tako svojega sina “tlači nazaj v plenice”, ga posledično dela nesposobnega s tem, ko želi oz mora ona naredit stvari namesto njega, da je njemu dobro. Nobene realne potrebe ni, da mama odraslemu moškemu nastreza, nobene, razen njenih čustvenih potreb. In to počne izključno zaradi lastnega čustvenega ugodja!
V bistvu je taka ženska egoist, ki ne pusti sina odrasti. Hčere se odlepijo od družine, če ne prej pa potem, ko same postanejo mame, sinovi pa niti ne morejo vzpostavit s partnerico pristnega čustvenega odnosa dokler imajo ta odnos s svojo mamo. Niti ne čutijo potrebe.
Tako je tem mamam grožnja vsaka, ki se smuka okoli njenega sina in jo tako tudi dojema in se obnaša do nje kot do največje sovražnice. Lahko jo odkrito kritizira, lahko pa je z njo “prijateljica” in jo skozi to obrača proti sinu, ki mu na koncu dokaže kako slaba so dekleta v primerjavi z njo.
Ne moreš spremenit takšne tašče, ker se ona pač ne bo spremenila. Edina pot je ,da sin spozna kam pes taco moli in mamico odreže, odrine od sebe, kar je pa praktično nemogoče oz zelo naporno, če živijo na istem naslovu.
Drugo je, ko se starši zavedajo, da so njihovi otroci odrasle osebe, ki neglede na to, da živijo v NJIHOVI hiši, rabijo nek prostor, neko zasebnost in jim to tudi dopustijo, ne pa da jim skozi gledajo pod prste in jih “usmerjajo” kot največje nesposobneže, jih skoz spominjajo kje živijo (v MOJI hiši!), jih v resnici delajo nesposobne pa ne zato, ker bi ti “otroci” to res bili ampak zaradi lastnih čustvenih potreb, zmedenih čustev, ker realne (materialne) potrebe, da si otroci gradijo lastne hiše ob 200-300m2 veliki hiši staršev res ni.[/quote]
pa še kako je realna potreba, da se gradi hišo, samo v Sloveniji večini osnovne človekove potrebe po lastnem prostoru niso jasne.
Kdaj so bodo ljudje zavedali, da so večstanovanjske bajturine pekel, ne pa prednost?
Samo res, čim dlje stran od sobivanja s starši… Midva z mojo sva par let “zasilno” bivala pri njenih. Najprej čez vikende, potem še kakšen dan med tednom, potem pa kar non-stop. In so me njeni res lepo sprejeli, res nimam ene besede čez taščo in tasta, precej bolj sem se počutil doma pri njenih kot pri mojih. Ampak to ni to. Vsak človek rabi svoj mir, svoj prostor. Pri meni je celo to, da imam v naši dvostanovanjski hiši jaz v lasti eno stanovanje (popolnoma ločeno), pa ga raje oddajam in živim v najemu kot da bi živel v isti hiši s starši.
Ja,je že res,čim dlje stran.Danes pa to ni več tako enostavno.Trenutno si (še) tega ne moreva privoščiti.V podnajemniško stanovanje pa žal ne morem.
V tem tednu se je stanje malo izboljšalo,nehala sem se obremenjevati z njo in si ne “ženem” vsega k srcu.
Tudi moj je vedno bolj na moji strani in ji kar pove svoje ko je treba.Tudi sama sem začela pospravljati po kuhinji,tudi kosilo si delam sama,saj si itak ne upa nič reči,samo “namuli” se in je par dni tiho.Njen problem.Vem da ni tukaj nič mojega,da je hiša njena,ampak glede na to da si je sina vedno privezovala na sebe,skrbela za njega kot za dojenčka,je lahko vedela da ko bo imel punco ne bo šel od svoje mamice stran,ampak bo punca prišla k njemu,tako da,naj ima zdej kar si je skuhala,…Jaz pa se ne bom več obremenjevala,tudi ona se naj zdaj prilagaja meni,bom pač za njo zmaj.Trenutno mi je vseeno,vsaj dokler bo moj stal za mano 😉
Strinjam se, da ni tako enostavno kar čez noč iti na svoje. Jaz osebno sem raje nekaj časa, dokler ne bova imela možnosti iti na svoje, pri mojih doma kot pri njegovih … Ok, to še vedno ne pomeni biti na svojem, pa vendar imam vsaj svobodo – svobodo gibanja in razporejanja časa. Hrano začinim, kakor mi paše, počenjam, kar želim, nihče mi ne gleda pod prste in prepoveduje brezveznih stvari … Seveda to velja za tiste, ki imajo ok odnos s starši.
Čakaj čakaj – kje pa piše, da je normalno, da se mora tašča sprijaznit s tem, da bodo sinovi privlekli snahe k hiši. Imam 2 sinova in ju učim že od najstniških let:”Najprej štalca potem kravca in teliček.”
Želim, da sinova gresta na svoje in prihajata z družinama z veseljem na obisk tu in tam nikakor pa ne bi želela snahe celi dan v hiši, ker imam rada svoj red in mir in svoj potek dneva.