S fantom sva skupaj malo vec kot eno leto. Na dopust hodi vsako leto z druzbico (poroceni pari z otroci) kajtat. Imava tudi kar veliko skupnih sportov in aktivnosti, vendar stvari vseeno gredo narobe. Letos je zelo zaposlen in gre lahko samo na glavni dopust, torej kajtat. Jaz se to sele ucim. Ze tako sem imela probleme, ker bi raje odsla na dopust septembra v hribe. Pa prav, sem sprejela, da bo glavni dopust kajtanje. Naceloma mi je vsec, pred leti sem si zelela se ukvarjati z jadralnim padalstvom pa ni bilo denarja in prevzele so me druge aktivnosti.

Problem se je pojavil, ko se je letos, baje bolj izjemoma, prijavila, da gre zraven, tudi njegova bivsa punca. Je sestra enega izmed prijateljev. No, meni to ni. Ne za glavni dopust. Tudi sama sem prijateljica s svojim bivsim, vendar mi na kraj pameti ne pade, da bi sli skupaj na glavni letni dopust. Stacionirani smo v kampu, imamo skupno improvizirano kuhnjico smo tako ali drugace veliko skupaj. Skratka, kregava se odkar sem izvedela, za tole in na dopustu mi je bilo bedno. Ni bilo nic narobe med njima, vendar se jaz nisem mogla sprostiti ob njem ob njeni prisotnosti. Glede na to, da je drugace ze celo leto zelo zaposlen, sem si zelela, da je ob sportu na dopustu pozornost tudi na naju. Pa ni bilo. Ze tako je tak, da mora vsem pomagati in aktivnosti z mano so mu bile… jaz sem obcutila kot, da mu je prisila.

Ko mi je na zacetku, na mojo pobudo, govoril o njej mi je povedal, da je bil zelo zelo dolgo zaljubljen vanjo, torej leta po tistem, ko ga je ona ze zapustila. Pripoved je koncal, ko naj bi se ona preselila v tujino. Sploh mi ni povedal, da je sestra njegovega prijatelja. Ko sem to sama pogruntala, mi je bilo zelo bedno. Ni mi jasno zakaj je bil pri tako obcutljivi temi, kot je ‘bivsa” tiho. Tako, da sva se ze takrat pred malo vec kot pol leta skregala zaradi nje.

Drugace sva se pred tem, recimo, da razumela. Ob njegovem delu, ki je cisto upraviceno in ob njem dozivlja tudi uspehe, imava cedalje manj casa drug za drugega. Jaz se sicer z lahkoto zamotim (prijatelji, sport), vendar me vsake tolko casa vseeno spreleti misel, da se me mogoce z delom izogiba. No, tole z dopustom, se pa sploh ne moreva zmeniti. Rekel mi je tudi, da ce tega, da je bivsa zraven ne morem prenesti, naj jaz ostanem doma. Sicer potem je iskreno rekel, da bi rad, da grem zraven. Tako sem tokrat sla. Vendar nocem it vec, tudi jaz potrebujem pravi dopust. Lazje mi je it na dopust brez njega s svojo druzbo kot pa z njim, njegovo druzbo in njegovo bivso.

Ne prideva vec skupaj, on meni zameri, da mu tezim, jaz njemu, da hoce izsilit, da gremo na dopust skupaj z bivso. Vem kaj bi bil recept, da ostaneva skupaj. Rect bi mu morala, da se opravicujem za tezenje, da ne bom vec in po moznosti, da mi je bilo na dopustu lepo. Jaz si pa zelim, da bi mi prisel v tej temi nasproti. Na zacetku, pred dopustom sva se zmenila, da se bova drzala bolj zase (zaradi bivse), vendar je bilo tako veliko za pomagati, da pravi, da enostavno ni mogel oditi. No, jaz tega nisem videla tako.

Videla sem tudi, da so se ostale zene, kar se sporta tice, v teh zgodbah prilagodile, ceprav so si tudi one zelele kaj drugega. Ze tako mi to ni, ker pri njih vlada neko vzdusje, razmisljanje, da se je treba prilagodit in ne komplicirat.

Vse to in se vec, sem mu ze povedala, vendar ne misli, spremeniti destinacije svojega dopusta.

Sem samo jaz in moja preobcutljivost ali je to res razlog, da greva narazen?

Spoštovani,

če začnem s konca: kaj bi bil lahko razlog, da bi šla narazen, o tem boste morali presoditi sami. Drža prilagajanja in nekompliciranja pri ženah fantovih prijateljev vas sicer moti, ampak saj sami veste, da je prilagajanje sestavni del vsakega odnosa. Če se znajo možakarji prilagoditi ženam in ne komplicirati na kakem drugem področju, vse lepo in prav, bi rekla. Toda pri vaju gre vendarle za drugačen odnos: sta fant in dekle, neporočena, brez otrok, s komaj enoletnim stažem. Veliko je še neizgovorjenega in nerazjasnjenega, kar vas boli in plaši. Tako je dopust v zasedbi, ki vam je neprijetna, predvsem simptom globlje neusklajenosti med vama; vi si očitno želite večje čustvene globine (in tudi »širine«, se pravi več časa za pogovor o občutkih), ko pa opažate, da je partner zaposlen s službo in pomočjo prijateljem, se počutite odrinjeni.

In upravičeno se vam zbujajo dvomi in pomisleki, koliko ste zanj sploh pomembni in ali se vam splača investirati v odnos, za katerega se vam zdi, da je do njega rezerviran tudi partner.

Toda zakaj kar oditi? S tem bi samo še povečali prepad neizgovorjenega med vama. Ali si ne zaslužite (zaslužita) vsaj še kakega poštenega pogovora? Pa ne očitkov glede njegove bivše, zaradi katere vam, kot pravite, ni treba biti ljubosumni. Na vašem mestu bi me zanimalo, kaj partnerja zadržuje, da se vam ne more povsem odpreti. Ne jemljite tega osebno – pravi vzrok verjetno niste vi, ampak kdo ve katere nepredelane usedline iz njegove preteklosti. Morda ste prva ženska, s katero je po daljšem času začel resno zvezo, a se boji zvite vrvi, ker ga je nekoč pičila kača … ugibam. Res ne boste vedeli, dokler ga ne boste vprašali.

In kaj je tisto, zaradi česar bi vi kar odšli? Najbrž ne samo sfižen dopust, ob katerem ste, to vam iskreno verjamem, začutili, da vam fant ni prišel dovolj naproti. Morda pa tudi ni slaba ideja naslednjič oditi na dopust s svojo družbo. Tako boste hitro ugotovili, ali ga pristno pogrešate – in ste raje z njim, čeprav ne v idealni zasedbi – ali pa za vajino zvezo nimate več energije.

Mudi se vam nikamor – želim vam, da bi sebi in odnosu dali priložnost. Vsekakor pa zaupajte svojim občutkom, tudi če se zdite partnerju preobčutljivi. Če vas v partnerstvu nekaj boli, je prava oseba za pogovor o tem partner, kdo pa drug.

Lepo vas pozdravljam,

Nekje drugje je tudi problem.. Vsaj jaz imam slab obcutek. Ko sva postala fant in punca sva sla z njegovimi prijateljicami smucat. Skratka, spomnim se, kako je parkrat objel eno izmed teh prijateljic. Sicer pravi, da pred tem ni tega nikoli pocel potem pa ne, ker meni to ni bilo vsec. Skratka iz tega sklepam, da mu je to, da je sedaj v vezi zelo dvignilo samozavest in da namesto, da bi pri prijateljicah potegnil neko mejo v smislu, midva fant in punca potem pa prijatelji in prijateljice je sedaj z njimi bolj samozavesten kot moski in ima sedaj z njimi bolj oseben pristop. Imam obcutek, da ni neke meje med nama in njimi in za njegove prijateljice jaz nisem ravno pridobitev. Spet sprasujem, sem to samo jaz in moja obcutljvost? Bi jaz rabila kaksne posebne meje? Ali bi bil lahko moj pogled na tole realen? In seveda kaj narediti? Npr. prijateljice so se pritozevale kako veliko on meni pomaga pri kajtanju in ena je imela celo ‘resen razgovor’ z mano kako bi si mogli tam bit vsi enaki. Je pa pomojem ja normalno, da bo fant punci na dopustu pomagal?! Pa je starejsa, resna in inteligentna zenska. Krivdo za to pripisujem v celoti fantu, ker pac po mojem videnju ne zna potegniti neke meje. Mogoce jim je (pucnam) dajal obcutek, da se do mene ‘mora’ tako lepo obnasat, ker bom ce ne jezna. Mogoce jim je celo malo pomezinknil cez mojo ramo, ko me je objel. Skratka, ja, skrbi me do kje potem to seze. Ampak kako naj ga to vprasam, ne da bi ga razjezila? Verjetno ne morem..’ves, vem, da vcasih s puncami nisi bil tako samozavesten…”

Spoštovana Naja444,

tu pa se zdaj odpira bolj temeljni problem: “Kako naj ga to vprašam, ne da bi ga razjezila?” Od kod ta strah? Zrel odnos prenese tudi izražanje jeze in seveda potrebuje pogovor o njej. Ali je za vas to edina alternativa odhodu iz odnosa – paziti, da partnerja ne razjezite? Če vam je jeza strašljivo čustvo in z njo iz primarne družine nimate izkušenj (kako jo konstruktivno izraziti in koristno uporabiti), se lahko tega naučite v partnerskem odnosu. In ta priložnost se vam ponuja prav tu in zdaj.

Skratka, želim vam, da bi vsa ta vprašanja, ki ste jih naslovili na forum, začeli pogumno, korak za korakom, izgovarjati fantu. Res verjamem, da so pravi odgovori, ki jih potrebujete, pri njem.

Lepo pozdravljeni,

Najprej hvala za hiter odgovor, ampak ja, vse to sem ga ze vprasala pa se nekaj zgovarja, da ta, ki me je v resnici nagovorila ni njegova tesna prijateljica in je pri teh pogovorih je vecinoma tiho. Pravi, da se mu je tezko pogovarjati o teh stvareh, da je on bolj tehnicni tip, da se tezko pogovarja o tem ‘kaj cuti’.. Kako naprej?

Spoštovana,

za konkretne napotke sem vam na voljo na 040/523-787.

Lep pozdrav,