Otrok alkholika – neuspešna razmerja, socialna fobija
Tudi jaz sem hči alkholika. Veliko psihične nasilja, žalitev, zaničevanja z očetove strani. Ter tudi fizično nasilje s strani bližnje sorodnice.
Jaz osebno ne pijem alkhola, nikoli me ni mikalo, niti nisem nasilna,agresivna, žaljiva. Problem pa je v tem, da imam obupna težave v družabnih stikih. Kljub temu, da korakam že proti 40-temu letu še nisem bila v resnem razmerju. Le v dveh razmerjih, kjer sta bila moška sicer ok, nista pijanca, nista bila kakorkoli nasilna, žaljiva. Vendar ni bilo čustev z njune strani (tudi nista lagala, da so, nista nič zavajala, vedela sem v kaj se spuščam). Ne nikakor pa ne najdem pravega partnerja. V bistvu bi lahko rekla, da sem že celo življenje samska. Večkrat mi je kakšen moški všeč, amapk je to samo z moje strani.
Nimam pa težav le na tem področju. Problem je tudi, da nimam niti enega prijatelja ali prijateljice. V glavnem moji socialni stiki so na psu.
Drugače sem doštudirala, imam ok službo, veliko hobijev, potujem, se dodatno izobražujem tako,, da nisem oseba, ki sedi doma in čaka. Vendar socialni stiki so pri meni zanič. Da ne govorimo o nasprotnem spolu, ki se niti malo ne zanima zame. Kot otrok sem morala večkrat poslušat od vrstnikov, da sem grda, od domačih, da sem tako grda, da me nikoli ne bo nihče maral. Zdaj pa kot, da se vse te napovedi uresničujejo. Res me noben moški ne mara.
Tisti, ki ste v otroštvu doživaljali nasilje, psihično in fizično, kako ste se naučili normalno funkcionirat v družbi? Kako vam je uspelo ustvariti neke normalne odnose z nasprotnim spolom?
Tvoja pomoč na forumu bo dobrodošla in lepo vabljen, da kaj napišeš. Lahko bi sčasoma naredili tudi še kaj drugega skupaj, da okrepimo načine medsebojne pomoči.
Osebne izkušnje človeku veliko dajo, če je le to pripravljen sprejeti. V določenih trenutkih je težko, potem se situacija razreši.
Po tem, ko se rešijo težave, ostane spoznanje in vedenje o nečem, kar drugi niso dali skozi. To te naredi posebnega, modrejšega, pametnejšega, bolj sočutnega in hkrati ponižnega do življenja. Osebne izkušnje so neprecenljiva vrednost, ki te na koncu, naredijo modrejšega in zato tudi nekaj posebnega. Saj veste, kar te ne ubije, te naredi močnejšega.
Na tem forumu je že nekaj zelo posebnih ljudi, ki so svoje življenje iz razsula postavili na prave tirnice in vsi se lahko učimo drug od drugega.
Tako da vabljeni k pisanju in pogovoru. Drug drugemu lahko pomagate. Danes z besedo, jutri morda tudi drugače.
Draga neuspešna !
Nikoli več, da si ne rečeš, da si neuspešna in grda. Glej, končala si študij, ne kradeš, ampak delaš pošteno za svoje preživetje, si sočutna in razumevajoča. Tvoja smola je samo v tem, da si kot otrok živela v strahu in ponižanju z osebo, ki bi te morala zaščitit, ljubit in branit pred tem. Nisi grda niti malo ne v tvojem postu je ogromno neizrečene nežnosti, hrepenenja,iskrenosti,…Problem z moškimi, pa ni samo tvoj problem. Pobrskaj malo po forumih pa boš videla, kaj vse doživljajo ženske z njimi.Pred 25 leti, ko sem hotela zanositi pa mi ni uspelo, hodila sva z možem na zdavljenje 7 let, neuspešno, mi je nek stari ginekolog rekel ; Poglej, ko boš nehala razmišljati o nosečnosti, se bo zgodila. S teboj ni nič narobe, ti imaš to v glavi, tega se moraš rešiti. Po 2 letih sem ” čudežno ” zanosila, brez pomoči medicine. Verjemi mi, da tudi ti nenehno in nehote oddajaš negativno energijo potencijalnim kandidatom. Sprosti se in uživaj življenje. Pravi moški bo prišel pravočasno v tvoje življenje. Vse lepo ti želim v nadaljnji poti in veliko malih slinčkov.
Pozdravljena neuspešna!
Takoj sem opazila, da je tvoja zgodba zelo podobna moji. Obstaja neka večja razlika in sicer, tudi jaz sem doštudirala, toda do sedaj mi še ni uspelo najti službe primerne moji izobrazbi ali vsaj kaj podobnega. Zato delam kot navadna delavka, kjer so odnosi obupni. Tako da imam poleg problemov doma tudi probleme v službi. Meni bi dobra služba spremenila življenje tudi na drugih področjih: najela bi garsonjero in odšla od doma, bila bolj vesela, bolj odprta do novih ljudi… Tudi pri starosti se verjetno ne razlikujeva veliko. Kar se tiče fantov – podobna zgodba. Saj je bil kakšen, ki se mi je želel približati, ampak, ker ni bilo kemije, iz moje strani ni bilo nič. Taka pač sem, da če ni kemije, ni nič.
Glede na podobne izkušnje, ti žal ne morem dati kakšnega nasveta, saj tudi sama ne vem, kaj naj naredim.
Želim ti srečo!!!
Lep pozdrav.