Jecljanje – mamice prosim za vaše izkušnje
Pozdravljene mamice!
Ker vem, da je ta forum zelo obiskan s strani mamic, ki imamo takšne ali drugačne probleme z zdravjem svojih otrok, se obračam sem s prošnjo, da bi mamice, ki imate otroke, ki imajo težave z jecljanjem (ali pa so jih imeli) svoje izkušnje delile z mano.
Sin namreč jeclja že več kot pol leta. Na začetku je vse skupaj izgledalo kot razvojno jecljanje, zdaj pa je prešlo v pravo jecljanje, čeprav smo upoštevali vsa navodila (nismo ga upozarjali, nismo ga popravljali, vedno je imel dovolj časa, da pove do konca,…). Pediatrinji sem 3x omenila njegov govor, pa je rekla, da ne rabimo nobene pomoči logopeda in da bo izzvenelo samo od sebe.
Zdaj me pa zanimajo izkušnje mamic. Ali ste vozile svoje otroke k logopedu in pri kateri starosti? Kako poteka “zdravljenje” jecljanja? Ali so samo kakšne vaje, nasveti logopeda lai so potrebni pogosti obiski v ambulanti? Ali se je govor izboljšal, ko ste začeli obiskovati logopeda? Mene namreč skrbi, da ga bodo prepogosti obiski še bolj vznemirili in bo govor še slabši. Ker opažam, da se s stresom vidno poslabša. Ali ima katera izkušnje, ko otrok ni hotel več govoriti, ko se je zavedal, da je z njegovim govorom nekaj narobe? Kako je jecljanje izgledalo. Moj sin je sprva samo ponavljal zloge (ma-ma-ma-mamica) ali pa cele besede, zdaj pa je tega manj in podaljšuje črke (maaaaaaaamicaI). Včasih kakšno besedo zašepeta, ker jo tako lažje izgovori. Je pa vmes 2 dni trajalo, da je imel popolno blokado. Izgovorit ni mogel skoraj nobene besede. Zmanjkovalo mu je zraka in je med govorom kar prenehal sredi stavka.
Drage mamice, prosim za vaše nasvete in izkušnje
Lp hvala vsem
Zelo bom vesela tudi kakšnega nasveta od dr.Tanč.
Koliko je star otrok? Kajti nasvet, ki ga boste dobili, je najbolj odvisen ravno od otrokove starosti.
Razumem vašo skrb, ne razumem pa mnenja, da bodo obiski pri logopedu skorajda škodili otroku. Saj gre vendar za to posebej usposobljenega strokovnjaka, ki se večinoma ukvarja ravno s takimi otroki in je tam za to, da otroku pomaga. Za to je posebej usposobljen.
Seveda se jecljanje lahko zelo popravi, z vajami, ki jih morate izvajati doma in upoštevanjem navodil, ki jih dobite.
Ostalo so vprašanja, namenjena bolj subjektivnim izkušnjam in verjamem, da boste dobili odgovor tudi nanje.
Ali sploh ne zna izgovoriti šumnikov? Ali namesto Š npr. reče S? Ali med tem daje jeziček med zobe? Ali namesto R reče L ali J?
Posvet z logopedom bi bil primeren, čakalne dobe so pač takšne, kot so. Ne obstajajo samoplačniški zasebni logopedi.
Če jecljanje poteka tako, kot ste opisali, potem posvet pri logopedu ne bo škodil. Lahko gre še vedno za razvojno jecljanje, vendar nisem povsem prepreičana, nimam pa logopedskega znanja. Vprašajte Petro na forumu:
Hvala. Na žalost je š najslabši od njih, še najbližje je Č. R je nekaj med L in J, odvisno od besede, se pa sliši drugače, ko reče pravi L in J. Deklica je zelo hitro razvila fino motoriko, groba pa je bila pozna (hoja, hranjenje). Vsi so to pripisovali tudi vseh zdravstvenim težavam v prvem letu.
Prejšnja pediatrinja ter psihologinja, kjer sva bili jeseni (Dravlje) na pregledu, sta bili obe mnenja, da ima z izgovorjavo še čas.
Bomo ob prvem obisku pediatrinje prosili za napotitev. Ali nam logopedinjo odredijo glede na težave ali se vse ukvarjajo s predšolskimi? Ali je praksa še, da logoped pride tudi v vrtec, kjer dela z otrokom? Smo pa na Vodmatu, če to kaj pomeni.
Kar prosite na delovni nalog za logopeda. Deklica bo naročena k logopedu, primernem za njeno starost. V vrtec ta logoped ne hodi.
Pozdravljena rozilepek!
Naj še jaz povem svojo zgodbo, ki je zelo podobna tvoji.
Približno 14 dni po porodu je naš takrat 3 letni fant začel jecljati. Najprej nič hudega ma-mama, ka-kaj. Nismo niti polagali posebne pozornosti, češ bo šlo mimo. Potem pa sva približno 2 meseca po porodu z novorojenčkom odšle v bolnišnico za 1 teden. Po prihodu domov pa šok. Deček zjutraj ni mogel sploh govoriti (blok). Naslednji dan sem odšla do pediatra in do logopedinje, vendar sta oba rekla da je to razvojno. Upoštevali smo navodila logopedinje in ga nismo nič opozarjali. Nato je prišlo obdobje lepega govora brez zatikanja, lepo tekoče. To je trajalo 10-14 dni. Potem se je pa spet začelo slabšati. Še vedno ga nismo opozarjali in upali, da bo minilo. Prišlo je mučno poletje, kjer so se ponavljale različne oblike težkega govora, jecljanja, obdobja ko sploh ni mogel govoriti. En čas je ponavljal cele stavke (npr.kaj bomo jedli, kaj bomo jedli.. tudi 5x je ponovil), potem je prišla druga oblika, kjer je podaljševal samoglasnike (kaaaaj, najbolj so mu delale težave besede ki se začnejo na samoglasnik aaaaananas), potem mmmmm-ama, obdobje ko ni sploh mogel govoriti. Klicala sem na center za korekcijo govora in sluha pa me tajnica ni hotela nikomur prevezati, češ da so dopusti.
Končno je prišel september in sem ponovno odšla do pediatra in do logopedinje. MOram povedati, da je bila logopedinja zelo zelo prijazna in ga je vzela v obravnavo čeprav je bil premajhen (3,5 let). Do novega leta se je stanje zelo izboljšalo in skoraj ni več jecljal. Nato pa zopet šok. Jaz sem spet začela delati 8 urni delavnik in govor se je začel slabšati. Dokler eno jutro spet ni mogel govoriti. Niti mama ni mogel povedati. Šla sva do pediatra in nas je takoj poslal v nevrološko ambulanto. Nevrologinja ga je pregledala in ga poslala na EEG možganov v spanju. Vse je bilo ok. Po pregledu se je govor spet začel boljšati, ampak smo vseeno naredili tudi magnet glave. Vse ok. Napotili so nas tudi v center za korekcijo govora in sluha, kjer se gospa ukvarja samo z jecljanjem. Po pregledu je ugotovila, da ima združenih več oblik zatikanja (ponavljanje stavkov, podaljševanje samoglasnikov, besede ki se začnejo na samoglasnik je zelo težko izgovarjal…). Nekajkrat smo odlšli na pregled in se dogovorili za terapijo. Ko smo naslednjič prišli, je naš fant govoril tekoče. Rekla je, da glede na to da ima vzpone in padce v govoru bomo počakali s terapijo da se stanje umiri. Nekaj krat sva se slišali še po telefonu, ampak nismo šli več na pregled.
Napoteni smo bili tudi k otroški psihologinji, ampak tudi ona ni ugotovila nobene posebnosti. Fant zelo bister (imel je 4 leta, reševal naloge za 6 let).
Sedaj po dveh letih je govor dober. Pridejo dnevi, ko malce pojeclja ampak ni omembe vredno. K logopedinji hodi vsak teden 1krat, tudi zaradi črke R.
Mislim, da bo z leti govor boljši. Kaj je sprožilo ta slab govor še zdaj ne vemo. Logopedinja in psihologinja sta mnenja, da je hiteje razmišljal kot je lahko povedal (misli so prehitevale jezik). Drugi so mnenja, da je bil prihod dojenčka stres. Vsak pač odreagira po svoje. Nekateri začnejo nazaj v plenico lulati, nekateri ne morejo kakati…
Sedaj, ko začne jecljati mu rečemo naj se umiri in še enkrat pove da ga bomo razumeli. To je bil nasvet logopedinje iz centra za korekcijo govora. In to deluje. Ker največkrat začne jecljati, ko se mu kaj dogaja in ne ve kje bi začel govoriti. Bi rad povedal vse naenkrat.
Se opravičujem, ker sem na dolgo vse opisala. Če te še kaj zanima lahko vprašaš.
Lp
Pozdravljena ak26.
Najprej najlepša hvala za tvoje izkušnje in informacije. Vse, kar si napisala je zelo podobno naši zgodbi.
Sin je naslednji dan, ko sem vsa obupana pisala na mon, začel spet zelo lepo govoriti (popolnoma brez zatikanj) in tako je še danes, po enem tednu. Upam, da se jecljanje v tako hudi obliki ne bo več ponovilo. Zaenkrat ne bomo hodili k logopedinji, če se bo govor spet poslabšal pa bomo seveda šli. Upam, pa da smo najhujše že predelali, ker je bilo res zelo stresno za vse nas.
Najlepša hvala, da si delila svoje izkušnje z mano.
Lep pozdrav
Pozdravljeni,
imam doma petletnico in nekje februarja letos je začela jecljati. Jecljanje se je sprva začelo tako, da ji je med pogovorom kar naenkrat začelo zmanjkovati sape in ni mogla izgovoriti besede, stavka.. to se je zgodilo enkrat in nato nič več. Naj omenim, da hčerka že cca eno leto obiskuje logopedinjo zaradi črke Š, R in Ž.
Pred nekje dvema tednoma je hčerka začela opazno jecljati. Najbolj pri stavkih “ka ka ka ka ka-teri dan je danes?” ali pri besedah na črko Š, kasneje pa pri besedah na črko P. Prišlo je že tako daleč, da besed, ki se začnejo na črko Š, K ali P noče več izgovarjati, ampak pokaže s prstom, kaj želi povedati. Pri vsakem neuspelem poizkusu, postane žalostna in se razjezi.
Logopedinja pravi, da naj počakamo in da bo jecljanje samo izzvenelo. Tako pravi tudi gospa iz Ambulante za motnje fluentnosti govora.
Mene tako boli srce, ko gledam hčerko, kako se muči z izgovorjavo. Jecljanje ni vsak dan enako intenzivno. Npr.. en dan skoraj nič ne jeclja, naslednji dan pa skoraj ves dan.
Bo jecljanje res izzvenelo?
Glede na to, da so logopedi strokovnjaki za to področje, bi jim zaupala, saj imajo veliko znanja in izkušenj.
Vprašajte morda:
https://med.over.net/forum5/viewforum.php?f=126
sem mama stara 24let in jecljam, vcasih veliko vcasih se skoraj ne opazi. po rojstvu otroka sem bila nekako bolj pod stresom zaradi moje govorne napake, (ker pac sem mama in ni vredu da jecljam) opazam da se vse samo se slabsa, najbolj pa me skrbi da tudi moj otrok ne bo jecljal tako kot jaz. Je to mozno, da se bo pri otroku vse ponovilo?, je pa star komaj 13mesecev in se itak se nic ne opazi.
Pri jecljanju ima nekaj vloge tudi dednost.
Okoli 3. leta ali nekaj kasneje pri motnjah govornega razvoja svetujemo logopedsko obravnavo, še prej pa, če pediater oceni, da z govornim razvojem (ali splošnim razvojem) ni vse v redu.