So alkoholiki samo moški?
Imam dve vprašanji:
1) tukaj, na tem forumu, berem, da vaši možje ali očetje pijejo / so pili alkohol. Nikoli pa ni omenjeno, da pije oz. je pila alkohol kakšna žena / mati. Ali so alkoholiki zgolj moški in zakaj?
2) tisti, ki imajo oz. so imeli probleme z alkoholikom v družini, so same ženske – tako tukaj na forumu kot tudi sicer v življenju to opažam. Nikjer nobenega moškega. Zakaj? Ali sinovi alkoholikov ne čutijo travm, ki jih povzroča alkoholik s svojim vedenjem? Oz. jih občutijo le hčere? Zakaj?
No mogoče ti lahko odgovorim…
Star sem 16 let in v letih, ko ga veliko žuramo. Tudi moj oče ga je veliko žural, pa tudi dedi. Obadva sta svoj žurerski stil še ohranila, dedi pri svojih 86 letih še vedno rad spije 🙂
Da ne govorim o bratu, ki pri svojih 28 letih žura kot nor!
Oče domov pogosto pride pijan, včasih na nekaj tednov, včasih, npr. v Decembru pa mnogo pogosteje. To se mi ne zdi sporno. Nikoli ne pije sam, vedno pije le s kolegi in sodelavci, bivšimi sodelavci… Zakaj pa ne? VSe je normalno, tako je že od kar pomnim, smo super fajn familija, razumemo se do amena.
MIslim da opitost seveda je velik problem, a v nekaterih primerih, kot smo ljudje, ki se radi veselimo in s tem ne žalostimo nikogar(oče nikoli ni nasilen, je uspešen in ko je trezen popolnoma normalen).
Srečno in na zdravje!
Jure
Moškim alkohol drugače diši kot ženskam. Od tukaj izhajajo vse razlike. Da pojasnim:
Moški:
– alkohol jim večinoma diši
– če se alkoholiku rodi deček, temu alkohol kmalu zadiši, tako da z njim nima problemov
– že v ranem otroštvu pijejo alkohol (ponudijo jim ga starši) in so tega veseli
– ko odrastejo, so tudi sami alkoholiki
– ker so dečki, sinovi alkoholikov, ko odrastejo, alkoholiki, se vse njihovo doživljanje vrti okrog alkohola in zato nimajo časa razmišljati o raznoraznih travmah
Ženske:
– alkohol jim večinoma smrdi
– če se alkoholiku rodi deklica, ji alkohol smrdi in že v zibelki doživi travmo
– ker jim alkohol smrdi, imajo uničeno otroštvo – travma; starši jim ponujajo alkohol, vendar pa tega deklice ne marajo
– ko odrastejo, imajo travme zaradi nesrečnega otroštva
– ker deklicam, hčeram alkoholikov, ko odrastejo, alkohol smrdi, nimajo ničesar, v čemer bi lahko utapljale svojo žalost, zato padejo v depresijo.
Alkohol ne izbira med spoloma, niti pri izobrazbi in ne pri letih “kdaj te udari”…Ponavadi ni čez noč, pač pa se začne z občasnim pitjem, ki pa se z leti stopnjuje.
Alkoholiki so samo moški, ženske pa so alkoholičarke. Je pa res, da če prebereš kakšen članek na temo alkhoholizma, greš na kakšna predavanja kmalu spoznaš, da so med osebami, ki imajo probleme z alkoholom tako zdravniki, magistri, arhitekti, pa tudi tajnice, vzgojiteljice, pa šoferji kamionov, žerjavisti in tudi ljudje, ki so celo življenje delali doma na kmetiji ali kje v delavnici kot fizični delavci.
Alkohol ne izbira. Iz vseh kast, ver, spola, starosti si najde svoje “služabnike”, ki mu ne (morejo) uiti.
To, da so alkoholiki samo moški in da naj bi alkohol dišal moškim, ženskam pa ne, je čista neumnost. Kot bi rekel, da za gripo obolijo samo moški, ne pa tudi ženske. Kot pravi problematik, alkohol ne izbira – ne po spolu, rasi, starosti, izobrazbi … Sama sem živ primer za to, kako lahko tudi ženska zdrsne v alkoholizem, poznam pa tudi kar precej žensk z enakim problemom, prav tako kot poznam precej takih moških s tem problemom. In enako težko je splezati iz alkohola tako ženskam kot moškim … Tudi za to vem iz lastnih izkušenj.
Travme pa občutijo tako hčerke alkoholikov kot sinovi. Morda jih sinovi manj izražajo, manj govorijo o tem – kaj pa vem, tako kot pač moški na splošno manj govorijo o čustvih.
Če na kratko odgovorim:
1. Pijejo tako moški kot ženske, je pa res, da je alkoholizem med moškimi veliko bolj pogost. Na forumu je nekaj tem, kjer svoje težave opisujejo tudi ženske:
http://med.over.net/forum5/read.php?261,7618177
http://med.over.net/forum5/read.php?261,7217262
http://med.over.net/forum5/read.php?261,7184165
…
Ženske pogosto tudi pijejo na skrivaj in ni toliko opazno.
2. Iz prve točke pogosto izhaja, da so potem “žrtve” ženske. Prvič zato, ker so bolj občutljive, razmevajoče, nežne, sočutne narave, drugič zato, ker se bolj zavedajo, kam stvari lahko privedejo.
Trpijo pa tudi številni moški, še posebno, ker je alkoholizem pri ženski v družbi zelo nesprejemljiv. Ko pride vprašanje zdravljenja, ženske pogosto ostanejo same.
Zakaj moški bolj empatično ne sodelujejo pri reševanju alkoholizma, je verjetno tudi zato, ker več dajo na okolico in ugled.
AMPAK, kot vedno, težko vse dajemo v isti koš. Nekateri se borijo in stojijo ob strani.
Pijejo seveda tudi ženske. Povprečen moški pa ne bo pisal po forumih in iskal tolažbe okoli, ampak bo vzel stvari v svoje roke in odšel. Če ne bo ravno delal družbe ženi pri kozarčku.
Post Albatrosa pa tudi prikaže, kako se alkohol in toleranca preko sinov vleče skozi generacije.
Hčerko bo lahko potegnilo to, da ima starša alkoholika v drugačno zasvojenost, zasvojenost z odnosi, recimo. Sina pa v kakšno drugo motnjo, ki jo bo zelo verjetno zdravil z alkoholom. In tako se vzorci nadaljujejo.
Nevem2, povprečni moški žal stvari ne vzame v svoje roke, pač pa klicari vse sorodnike, kaj je treba storiti, zakaj partnerka pije in da so zagotovo oni odgovorni, da ona toliko pije. Sam pa seveda ne bo mignil toliko, kolikor je črnega za nohtom. Drugi povprečni moški pa si mrmra v brk, kako je možno, da partnerka toliko pije, po svoje pa je vesel, ker se partnerka iz silnega sramu zaradi alkoholizma raztrga, da bi bili vsi v družini zadovoljni, in mu zaradi slabe vesti ne teži. Še bolje, dostikrat zaspi in da mir. On pa lahko živi svoje življenje mimo nje mirno naprej.
“Pravi” moški pa seveda vzame stvari v svoje roke in partnerki pomaga, bodisi da sodeluje z njo na terapiji (če se še vidi v tem odnosu) bodisi odide in jo s tem postavi pred dejstvo.
Z drugo polovico tvojega posta se pa strinjam.