vem, sama sem ga izbrala….
vem…..mogla bi biti bolj izbirčna…saj je bil že moj oče pijanec..

vem!

danes je, kar je. Vsak dan ko pridem iz službe, je že potrjen!
vsako novo leto, rojstni dan, božič, praznovanje, ….je pijan! Ko ga pogledaš v oči vidiš, kako ga je pijača že zdelala! Star je 35, njegov oče je tudi pijanec!

vem, sama sem ga izbrala!
vem!, sama sem si kriva!

jezna sem !

otrok mi je včeraj rekel, da ne mara atija, ker vedno samo spi in vedno pivo pije…!

imam dneve, ko mu zamerim, imam dneve, ko si želim oditi, imam trenutke, ko razmišljam, kako bi ga ubila! Zlila bi mu strup v kavo ali pa nekoga najela, ki bi ga ustrelil!

ne zamerite mi takih besed…….imam tudi dneve, ko grem v cerkev in molim, da bi kdorkoli tam gor kaj ukrenil….čeprav vem, da ne bo! saj ni boga! Če bi bil, bi mi vlil voljo,željo in moč oditi….

mogla sem se izpovedati! pogosto pišem na teh forumih in vedno me nekdo napade češ kar si postlala…blablabla

kdor je na mojem mestu (in vem, da jih je veliko) razume, da ne rabimo takih nasvetov…ker nismo dovolj močne (še) za ta korak in ker očitno zadeva še ni dovolj zrela…

Za druge je res lahko biti pameten. Seveda vsi vemo, kaj bi on ali ona morala narediti. Ko gre za nas, je pa pogosto tako, kot pravite.

Ni enostavno in ni tako preprosto, kot bi človek mislil. Verjamem pa, da ko ne boste mogli več prenašati, ko bo vaša mera polna, ko bo kapljica dosegla rob, takrat boste tudi vi naredi korak. Nihče ne ve, kdaj to bo. Nihče niti ne more trditi, da to sploh bo. Ni nujno, da se boste umaknili od partnerja.
Ker ni vse slabo in vedno človek najde nekaj, kar ga zadrži v situaciji, v kateri je.

Mi vas ne bomo sodili, ker nikoli nismo obuli vaših čevljev in ne vemo, kako je stopati v njih. Lahko pa pridete sem in odkrito poveste, kar vas teži. Tako kot ste sedaj.
Vsak ima nekaj, za kar ve, da ni najbolje, da to “tako” počne. Zato nima smisla kazati na drugega. Ima vsak sam s sabo dovolj dela. 🙂

Ne, ne gre za nas. Gre za otroka. Odrasla in odgovorna oseba je DOLŽNA poskrbeti za to, da bo otrok odraščal v primernem okolju. Ni kriv, on ga ni izbral, a vseeno mora živeti v takšnem okolju. Tole je sebičnost odraslih. Ko(če) ti bo dovolj, boš že pobrala šila in kopita, brez skrbi. Do takrat pa boš silila otroka, da bo gledal pijanega očeta.

Ampak je. Čisto enostavno in čisto preprosto je. Seveda šele, ko ima eden od odraslih dovolj. Če ima dovolj otrok, to pač ni pomembno.

Draga ” zvezdica zaspanka “!

No pa se je začelo tudi pri tebi dogajati, kot na nekaterih drugih temah. Si že opsojena ! Bravo ! očitno nekateri ne premorejo niti toliko čustev, da sočustvujejo s teboj. Kar je zapisala g. Andreja, drži kot pribito. Težko je in še ti bo. Sam Bog ve kdaj bo tega trpljenja konec. Moraš biti močna in mislit nase in otroka. Kakorkoli se boš odločila, naj bo odločitev dobra in ne izsiljena. Sama najbolje veš, kaj lahko in kaj ne moreš pričakovati. Postavi si cilj-e in jim sledi. Bodi poštena do sebe saj ti si tista, ki moraš priti do cilja-ev. Če mene vprašaš, ni vredno zapravljati življenja za človeka, ki ne vidi prihodnosti. Ne trdim, da je on slab , samo ima drugačne potrebe in hotenja, kot jih imaš ti. Po tvojem pisanju, si verjetno še mlada. Imaš vse življenje pred seboj, ne zapravi ga za razbijanje glave in žalosti. Prihaja kriza v kateri vsi potrebujemo , nekoga ali nekaj, za kar se je vredno žrtvovati. Ne bodi žalostna. Smo še nekateri, ki premoremo tolk razumevanja in stčne kulture, brez napadov in žalitev. Srečno ! Sporoči, kako si kaj .

Ja, seveda. Razumimo, bodimo strpni in tolažimo javkajočo soalkoholičarko. To njeno otroci najbolj potrebujejo, menda. Kaj potrebuje ona mi je prav malo mar, saj je menda opravilno sposobna in se je sama podala na pot s pijancem. Naj, če želi vztrajati.

Moj nasvet? Kot vedno. Takoj naj se spoka stran. Samo ne mi s tem, da nima kam. Če bi sama zares imela dovolj, bi pričela migati na tem področju. Ista finta, kot povsod. Itak, da soalkoholičarka ne bo šla stran zaradi otrok. Ko bo, bo zaradi sebe. Če bo. Ampak ne bo. Že 100x videno.

In ja, jezna sem, ker toliko otrok trpi zaradi vedno istega vzorca. Ti, Hvala, kaj je tvoj nasvet? Naj bo poštena do sebe? No, moj nasvet je pa, naj bo poštena do otroka. Toliko blablaja, kako ženskam otroci pomenijo vse. Pol njih jih pa sili živeti s pijancem.

In če poskušam komu odpreti oči, še ne pomeni, da napadam. Kaj naj? Naj jo božam in javkam skupaj z njo? Saj je verjetno čisto dovolj, da to počenja vsa žlahta po njeni strani.

verjemi da jaz še predobro vem kaj preživljaš…..
napisala si isto kar bi tudi jaz…

Pozdravljeni.

Prebral sem vaše sporočilo. Morda boste rekli, da je to brez veze, pa vendar. Probajte. Vsaj poskusite. Ampak zares. Pojdite v knjižnico in si sposodite knjige Ruskega pisatelja Vladimirja Megreja. Zbirka se imenuje Zveneče Cedre Rusije. Dobre knjige, znane po vsem svetu. Prepričajte se na spletu, da je res tako. Preberite jih. Upam, da vas bodo navdihnile.

Življenjske sopotnike izberemo na nezavedni ravni, verjetno z namenom, da zacelimo rane iz otroštva.
Midva z možem sva oba iz alkoholnih družin, z razliko, da jaz vem, da je moj oče imel težave in se o problemih pogovarjam, mož pa na svoja starša (huda alkoholika) še vedno gleda kot najboljša starša na svetu. Obrnila sem se tudi na svakinjo, ki si prav tako zatiska oči. Dokler sva gradila hišo in so bili najini otroci majhni, sploh nisva opazila, kakšno doto sva prinesla iz izvornih družin! Spreminjam pa lahko le sebe!
Vsako leto sodelujem v postni akciji, letos sem se dodatno odločila, da v našem domu ne bom več stregla alkohola, tudi kupovala ga ne bom. Prejšnjo nedeljo pa je počilo. Po obisku moževih staršev (na podlago piva so spili še 1/2 l domačega žganja), si je mož natočil še viski, pa ne samo enega. In sem še sama podlegla skušnjavi. V tem trenutku je klicala moja mama. Že med telefonskim pogovorom je dajal pripombe, ko pa sem odložila, se je je vsulo iz njega. Kaj vse je izrekel o moji mami! Med drugim, da nikoli več ne bo šel z nami k njej na obisk, ker se mu gabi in da jo noče več videti pri nas. Pa sem mu rekla, da tudi jaz ne bom nikoli več šla k njegovim na obisk in jih nočem več videti pri nas, če bo tako dobro za vse nas. Zvrnila sem preostanek viskija, odnesla steklenico z mize, vsebino zlila v korito v kuhinji in otrokom postregla večerjo.
Naslednje jutro me je močno objel. Popoldne se je opravičil in rekel, da je vse, kar bi rad, da ga poslušam. Bom, ampak samo v treznem stanju. Predlagala sem, da sam izbere obliko strokovne pomoči, ki nama bo pomagala iz pekla. Ker je med tednom na delu v tujini, s strahom pričakujem vikend.
Alkoholizem je bolezen širše družine. Držite pesti za nas, jaz jih držim vsak dan za vse, ki trpijo za posledicami alkohola!
Srečno!

Kako mi je hudo, ko vas berem. Uboge ve, ubogi otroci.

Jaz imam podoben problem. Mož dosti pije tudi po 3x na teden ven hodi sprijatelji in se ga napije.Ko pride domov dostikrat kar zaspi včasih nas pa zmerja in mene ponižuje.Najbolj me je prizadelo ,ko je na Božič cel dopoldan pil s prijatlji,ko je prišel pa domov nas in moje starše, ki so bili na obisku poniževal.Danes na velikonočni ponedeljek ga spet ni doma, raje pije s prijatji….
Srce me boli ko vidim da mu je več za družbo in pijačo kot za nas…Kaj naj naredim? Brez moči sem in obupana!!! KARMEN

Verjetno moj odgovor ne bo verodostojen, prej nekompetenten.
Sam prihajam s strani somraka, ki jo vi trezni in odgovorni do otrok in družine upam ne poznate. Piti sem začel v 8 razredu osnovne šole – za novo leto so mi na polikliniki zaradi alkohola že izpirali želodec. In v tem stilu sem se uspešno trudil do 26.marca tega leta. Ne vem kaj bo jutri, želim in upam da treznost.

Rad bi zvezdici zaspanki in njej podobnim povedal:

VSE KAR SEM PO PIJANČEVANJU OBLJUBIL (ženi, otrokom, družini, kogar sem v pijanosti užalil itd…) SEM MISLIL ISKRENO, KRVAVO RESNO AMPAK SAMO DO NASLEDNJEGA KOZARCA Lahko sem obenem z lahkoto tudi zajokal se zjokal in v solzah prisegel na vse kar mi je svetega DA NIKOLI VEČ. Toda to sploh ni stanje treznosti, telo in um se obvladujeta, ker vesta, da potem pa PRIDE. In potem si spet žvau! ALKOHOL JE TU!!!!
Kakšna žena, kašni otroci, kakšna družina, družba, tudi mene ni. JE SAMO ALKOHOL Je samo olajšanje, užitek in potem pride odrešujoča tema….

Naslednji dan, ja seveda NIKOLI VEČ, RAD VAS IMAM, LJUBIM TE. In potem…

Ne bom pameten za druge, še za sebe nisem. Upam le da razumete, da dokler bo pijača problem v družini boste zvezdice zaspanke in podobne z otroci vred morale prenašati turturo strahopetnih, lažnivih pijancev, kakršen sem sam.

Imate eno življenje, če lahko prenašate duševno in psihično maltretiranje, batine izvolite, toda ali si nedolžni otroci zaslužijo to, si zaslužijo uničeno otroštvo, zgled v kakšne pošasti lahko odrastejo?

Tudi sam imam iste probleme samo ne z alkoholom ampak travo-marihuano in tudi sam sem zvezdica zaspanka vendar sem začel reševati težave naj prej z jokom in obsajanju samega sebe samo to ni nič pomagalo še bolj sem tonil v težave nato sem se vprašal kaj boš naredil zase da boš postal spet zanimiv za ljudi in sem si naredil plan poišči si službo in sem jo našel danes čeprav samo za en mesec, poklical sem strokovnjaka ki mi bo pomagal pri moji nasilni kmunikaciji isto danes vendar še čakam na povratni klic glede moje odvisnosti od marihuane pa povem tako bo zelo težka pot vendar bom vstrajal da si ne prižgem več jojnta dones si ga še nisem seveda zato ker nimam denarja da bi si kupil. sporočam da sem dlih kar dobil povratni infirmacijo iz dnk-ja da se lahko pridem na skupino v ponedeljek v celje in poskušam rešit svoje težave. povem vam uspelo mi bo prebrodit svojo odvisnost in težave ki so se mi nakopičle v mojih 28 letih čeprav tole ni delovalo kot odgovor na zgornjo temo vsaj vidiš da nisi edini ki ima težave z odvisnostjo živčnostjo,…. hvala vsem ki bojo tole prebrali in povedali svoj mnenje mogoče dali kakšen nasvt ali kaj podobnega. lep pozdrav Aleš

Aleš,

vztrajati je treba in se ne pustiti, da vas premami malodušje in spet podležete.

Imate eno življenje, če lahko prenašate duševno in psihično maltretiranje, batine izvolite, toda ali si nedolžni otroci zaslužijo to, si zaslužijo uničeno otroštvo, zgled v kakšne pošasti lahko odrastejo?

Točno tako ženske. Če vam sede biti ob pijancu izvolite…. ampak, ali res morajo to gledati še tamali? To se na njih prenese in sčasoma sin postane pijanec, hči pa si pijanca najde… ker samo to znajo in samo to poznajo. Tisti ki ste brali kakšne knjige glede tega, kako primarna družina vpliva na nas v kasnejših fazah življenja, se boste strinjali.

Tudi jaz imam moža alkoholika, ki že več kot leto vsak dan pije. Imava dva majhna otroka in zelo dobro se zavedam kam to pelje. Točno vem kako se počuti žena alkoholika – alkoholik je brez duše, pa čeprav zelo prijazen in odlično skrbi za družino, ampak kot žena se ne moreš zanesti na njega.
Želela sem povedati samo to – da po več kot letu dni vsakdanjega pijančevanja in prigovarjanja, jeze, obupa, žalosti da se mora spremeniti in nehati piti najprej zaradi sebe, mene in najinih zlatih otrok in njegove obljube da bo res nehal piti in sem videla da mu nikakor ne uspeva sta bila moje srce in duša čedalje bolj prazna, tudi otročkoma se nisem mogla posvetiti, ker sem bila stalno v nekem krču. Kljub njegovi želji da res neha piti sem videla da tega ne more in da je od alkohola postal psihično in fizično odvisen. Odločila sem se da mu pomagam – to je moja dolžnost in še zadnjo šanso mu dajem, da se njemu posvetim in izvlečem iz tega. Hvala bogu, si lahko privošči zasebno zdravljenje, tako da sem poklicala v zasebno kliniko v Švici – dovolili so mi da sem lahko dva tedna non stop z njim, tako da sem tudi sama videla vse te zgodbe, tako moških kot žensk alkoholikov. Zdaj sva že teden dni doma, brez alkohola – kako je življenje lepše brez tega, res upam da mu uspe in najde zopet pot do svoje svetle duše.
Slovenci preveč toleriramo alkohol – potrebno ga je prepovedati in umakniti iz prodaje!! Kdo to potrebuje, življenje je lepo brez tega in predvsem samo eno življenje imamo, preživimo ga najlepše kar se da.

Veliko sreče vsem ženskam alkoholikov – naj najdejo moč in pot do svoje svobode.

Pozdravljeni !
Osebno ne verjamem v popolno ozdravitev od odvisnosti, ki se ji reče alkoholizem. Vsak, ki je začel piti je to začel iz nekakšnega notranjega razloga, zakompleksanosti, občutka manjvrednosti, sovraštva, prezira,… Samo pjančevanje je le vrh ledene gore. Oseba , odvisnica od alkohola mora najprej pozdraviti svojo dušo, zbeganost, jezo, sovraštvo, prezir,.. preden začne z zdravljenjem alkoholizma. Enkrat pijanec za vedno pijanec,pravijo nekateri pošteni “ozdravljeni “alkoholiki. Pogovarjal sem se z mnogimi nesrečniki, ki so sistematično uničevali družine jih sovražili zaradi njihovega nepodpiranja njihovih početj. Večina jih je zatrdila, da se počutijo kot transvestiti, ujetniki v svojem telesu. Ne uživanje alkohola, pretvarjanje, da so ” normalni ” v družbi, ko se veliko pije od njih terja nadčloveške napore. Vsak dan od jutra do noči razmišljajo samo o tem, da ne smejo piti. V svoji koži se počutijo nesrečne, potrebujejo alkohol, da bi spoznali srečo. Najpogosteje ni najožja družina tista, ki alkoholiku lahko pomaga do nekaterih spoznanj. Pogosto so to sestre in bratje, ožji pravi prijatelji če jih še vedno ima.Pogosto pa ti tudi zatajijo, zaradi raznih interesov, zatiskanja oči.Alkoholiki so večkratni povratniki bolnišnic za zdravljenje od te odvisnosti, kar samo kaže , da je to hudičevo težko ozdravljivo. Kot je že nehče zapisal želja in potreba je eno in isto. Telo in um potrebujeta alkohol, to je močna potreba, ki jo mi, ki, ne uživamo nobenih podobnih substanc težko razumemo. Glede agresije, pa so mi zatrdili, da jo izvajajo, zato, ker se počutijo manjvredne v očeh svoje družine v opitem stanju.Pogosto se morajo izgovarjati in zagovarjati to pa jim je že brez veze, nepotrebno. Ne morejo dopovedati svoji družini, da se počutijo cool in naj ga pustijo primiru. Takrat, pravijo, če bi imeli moč, bi družino izstrelili v orbito.Družino potrebujejo in jo ne potrebujejo. Pravijo, da je to podoben občutek, kot pri težko prekrokani noči , zjutraj rečeš, to pa je bilo zadnje. In tako tudi mislijo 1, 2 dni potem se v telo vseli nek nemir. Začnejo izkati razne izgovore ali enostavno odidejo, saj vedo kje in kam.

Bi bili pripravljeni kaj več povedati o takšnem načinu zdravljenju. Bi bilo zanimivo vedeti, kako poteka, kako se vključiš, kaj se tam dogaja? Kako, da ste se odločili za tako zdravljenje, kako ste jih našli.

Namreč v zadnjem času se veliko ljudi obrača na nas po pomoč, pa vidim, da so v Sloveniji možnosti precej omejene. Ne me narobe razumeti, vsak program je dobrodošel, ampak vidim, da obstaja skupina ljudi, ki bi šla po pomoč, pa ne najde prave vrste terapije. Gre za ljudi, ki si zaradi najrazličnejših razlogov ne želijo imeti zdravstvene kartoteke, ali pa jim to okolje ne odgovarja, ne želijo, da bi kdo vedel…

Če boste prebrali to sporočilo, vas lepo prosim, če poveste kaj več o svoji izkušnji iskanja pomoči tudi zunaj Slovenije.

Morda lahko povem iz “prve roke”…sam sem pijanec, ki se nikakor ne more odtrgati od alkohola. Uničil sem družino, partnerka je odšla z otrokom. Sam pa sedaj živim s pivom….in kako se zavedam svoje bede, pa si ne morem pomagati. Hodim na sestanke skupine AA, pa se mi zdi, da se vseh prime in jim pomaga, samo meni ne.
Pa bi rad nehal, a ne zmorem…morda bi tudi tvoj partner rad nehal, pa ne zmore. Jaz sem popolnoma nemočen pred pivom….in se sprašujem ali bom crknil zaradi tega prekletega piva…nehati pa ne morem, pa bi rad.

Odgovorila sem vam v temi, kjer ste postavili vprašanje: http://med.over.net/forum5/read.php?261,7839052, tukaj pa tudi malo za sprostitev in šaljiv pogled v človekovo življenje objavljam en video:

[youtube]G_Z3lmidmrY[/youtube]

Draga Andreja,

mineva že več kot mesec dni, skoraj dva odkar se je moj mož ozdravil od alkohola. Me zelo veseli, da je spoznal da je ta stvar najbolj nevarna od vseh drog ki obstajajo. Alkohola se na veliko izogiba in na moje veliko veselje je doma že ob 18 uri, se poigra z otročki, zvečer še dela… Skratka vrnil se je nazaj, takšen kot je bil ko sva se pred 15 leti spoznala.

Pravijo, da so tiste ženske ki živijo z alkoholiko skupaj soodvisne. Jaz iz svojih izkušenj tega ne morem reči. Ne moreš kar spakirati stvari in oditi, po 15 letih, po vsem tem kar si vsa ta leta ustvarjal. Jaz ko sem spoznala mojega moža ni pil, alkoholik je postal v zadnjem letu in pol, ko se je zaradi vsakdanjih pristikov, da bi preživel zaradi stresov, vdajal alkoholu. Pil je vsak dan, ob kosilu, obvezno kakšen viski ali vodko, karkoli, samo da se omehča in da doživi omamo. Tudi ko je bil sam doma, je pil, tako da sem odstranila ves alkohol iz omar, tako da ni bilo nič alkohola več doma.To kalvarijo sem prenašala eno leto in pol, želodec me je od vsega tega bolel. On je bil še vedno najboljši očka na svetu, dober mož, pa vendar smrad po alkoholu je bilo nekaj najbolj groznega… Opozarjala sem ga, da to ni OK, in da alkohol pelje samo še navzdol, on pa meni, da je normalno spiti en kozarček viskija na dan. Obupno sem se počutila ker je čisto vsak dan pijan prihajal iz službe domov! Od časa do časa, pravzaprav enkrat na teden, je imel tudi pijanske večere, takrat se mi tudi na telefon ni javljal, verjetno zaradi slabe vesti. No, in tako je ta agonija trajala malo več kot leto, ko sem se odločila da poiščem pomoč za njega. Veliko sem prebrala, klicala, se zanimala, da sem se na koncu odločila in rezervirala dvo tedenski obisk na kliniki v Londonu. Priporočam, da si ogledate to internetno stran http://www.dryoutnow.com, kjer so opisane vse klinike, ki so zelo dobre in ena izmed njih je tudi ta kjer sva bila skupaj z možem. Vse je samoplačniško! Tam so mi dovolili, da sem z njim vsa ta dva tedna. Prve dni je dobil zdravila, da se je njegovo telo na eleganten način odvadilo od alkohola. Ko je imel trezno glavo, so mu dali veliko literature, ki jo je prebral in šele takrat ugotovil, kaj pomeni alkohol in kam ga lahko pripelje.Niso ga silili z nobenimi seansami, AA obiski ipd. Če je želel je lahko ostal cel dan v sobi, lahko je bral, delal, tudi uporaba telefonov in računalnikov je bila dovoljena. Vsak dan je imel individualno terapijo z terapevti. Tudi jaz sem bila lahko prisotna, vendar sem se tudi večkrat odmaknila, da je lahko sam govoril z terapevtom. Terapevti so zelo, zelo dobri – vsi so zdravljeni alkoholiki, z svojimi zgodbami. Moj mož je poslušal njihove zgodbe in se je res zamislil, da on pa le nima tako slabega življenja, da ga mora preživljati z alkoholno omamo. Najbolj ga je prizadela zgodba terapevta, ki ima doktorat iz psihologije, je zdravljen alkoholik. Piti je začel, ker sta mu v prometni nesreči umrla žena in sin. To je res tragedija je rekel, jaz pa sem začel piti zaradi službenih stresov in ne bom si dovolil, da postanem kroničen alkoholik in uničim sebe in svojo družino. To je bil stavek, ki sem si ga želela vedno slišati. Ko sva odhajala iz klinike mi je rekel – hvala žena, da si bila ob meni in si mi pomagala. Zdaj vidim kje sem bil in kako narobe je bilo vse skupaj. Mene pa je skrbelo kako bo naprej – bo zdržal brez alkohola v realnem svetu?? Kar je bilo najbolj pomembno, kljub temu, da je odšel na zdravljenje na mojo zahtevo in kot pravi da zaradi mene, je bilo to, da je otreznil svojo glavo in šele takrat je bil sposoben sprejeti informacije kako nevaren je alkohol in alkoholizem. Tudi ko je videl druge ljudi na kliniki ki so tam iz istega razloga, se je zamislil, do kam je prišel. To so bili ljudje z svojimi zgodbami… Šele takrat je videl, da to ni bilo OK!!
Zdaj se verjetno sprašujete, kako sem ga prepričala da gre? Nič, samo en teden prej sem mu povedala, da sem vse rezevirala in da ga čakajo na kliniki, on pa je povedal, da ne gre ker ima zelo veliko obveznosti in da si pač njegovo podjetje ne more privoščiti da je brez njega! Rekla sem, mu, da sploh nima druge možnosti kot to da gre in da se sploh ne mislim pogovarjati da ne gre!! Vprašala sem ga na dan odhoda, ko še ni bilo sigurno da gre – ali pride domov in da greva skupaj na letališče ali naj mu jaz vse spakiram in pridem po njega v pisarno? Je rekel da pridem po njega. No tako sem šla po njega, se je vsedel v avto, jaz pa presrečna ker gre na treznjenje glave. Seveda, je na letališču preden sva poletela moral spiti še en dvojni viski, res groza. Samo govorila sem si, to je njegov zadnji viski, v to sem prepričana!! Res srčno sem si želela in upala, da mu bodo pomagali! Garancij pa nisem imela. Bogu se zahvaljujem, da nama je dal priložnost, da to urediva, ker kot berem po forumih je alkohol in alkoholizem demon ki uničuje ljudi, družine, vse; tudi moja družina bila lahko tako nesrečno končala!! Zdaj si samo še želim, da hrabro nadaljuje brez alkohola – ampak kot vidim, se izogiba vseh situacij kjer je prisoten alkohol, predvsem pa vidim, kako rad ima svoja otroka in je tudi on presrečen, da je dobil, kot pravijo ‘second chance’ ter mu ta dva mala angelčka dajeta energijo vsak novi dan!! Kako dober občutek je ko greva kam skupaj in si naroči brezalkoholno pijačo!!

Vsem svojcem alkoholikov sporočam, da so alkoholiki samo ljudje, ki potrebujejo veliko ljubezni, šele takrat so vas pripravljeni poslušati,predvsem pa trdo in odločno roko nekoga, ki alkoholika neizmerno ljubi in razume, da je alkohol bolenen, ki se da ozdraviti! V našem primeru, ne velja, da mora alkoholik doseči dno, da se odloči za zdravljenje. Jaz sem bila trdno odločena da greva in da se ozdravi! In Bog nam pomagaj da mož ne poseže več po alkoholu!

Slovenijo bi poleg smeti morali tudi očistiti alkohola!! Limonada naredi nič škode, alkohol pa uničuje in ubija – poglejte, kako malo cenimo svoja življenja, eno in edino življenje, ki je v bistvu lahko zelo lepo!

Veliko sreče vsem, predvsem, pa da svojci alkoholikov najdejo način, kako pomagati tem dušam!

xx