tudi ženske uničujejo družine
Spoštovani vsi skupaj
Zelo na kratko in hitro bom opisal mojo življensko zgodbo. Odločitev zanjo je bila, ker večinoma ženske obsojajo, da varajo in povzročajo ločitve oz uničujejo družine ter povzročajo bolečine pri partnerjih in otrocih. Moja zgodba je drugačna, vse to je povzročila moja bivša žena…zgodba pa gre takole.
Bila sva tipičen slovenski par, jaz 32 ona 30 ko sva se spoznala. Oba prosta, brez partnerjev, ona se je zaljubila vame do ušes in še čez, jaz, kot moški, sem jo k sebi spuščal počasi, razumsko, pač takšen sem in tekom časa sem jo močno vzljubil, naj dodam da je bila bivša prava fatalka, z močno energijo ter navsezadnje tudi prava lepotica, v postelji ni imela zavor…in ..skratka imela sva se lepo.
Nato je sledilo po vrstnem redu, poroka, takoj otrok, sedaj ima 5 let ter gradnja hiše. Živeli smo na svojem, v njenem stanovanju, materialnih težav ni bilo, tudi na službenem ter zdravstvenem področju ni bilo nikakršnih težav, skratka funkcionirala sva lepo, obojestransko sva se dopolnjevala, konfliktov skoraj ni bilo…če že, je bilo največkrat zaradi gradnje hiše, ki se je gradila v drugem kraju in je bilo vse potrebno usklajevanje, kdorkoli jo je gradil, ve kako je to teško, še posebej v teh časih.
In sedaj pride bistvo, začetek konca neke lepe zveze in srečne družine. Žena se je zaljubila v 16 let mlajšega pripravnika, ki mu je bila tudi mentorica in sicer zadnji dan preden je odšel…telesnega nista imela nič, čeprav si je on želel, ona bi šla v to, pod pogojem , da bi skupaj zaživela…tega pa on jasno on ni želel, kajti njemu bi bila samo nova izkušnja-kot ženska, ki je že rodila. Jasno, da sem doma opazil, kajti pri spolnosti se je ohladila, pogovorila sva se…tudi ona je ugotovila napako,za mene je bil to ogromen šok ter stres, nekako sva se pobrala, čeprav me je sesulo. Ona pa je začela premlevati zakaj se ji je to zgodilo. Počasi je postajala vegetarjanka, po netu je iskala strani z duhovno vsebino kot je djotiš, karmična diagnostika, regresija…za vikende je velikokrat odhajala na duhovne delavnice ter vse to počne tudi sedaj…
v letu 2010 sno odšli na daljši dopust z željami da me zopet začuti, spozna ter na nek način vzljubi, kajti njena ljubezen do mene je začela usihati…in kaj se je zgodilo…na aerobiki se je zaljubila v 30 let starega animatorja s katerim je bila tudi intimna…ko sem bil jaz na plaži s sinom…to me še zmeraj boli, kajti tega nisem pričakoval niti v sanjah, ker sem imel ogromno zaupanja vanjo….no jasno, takrat tega nisem vedel, to mi je povedala šele pred ločitvenim postopkom, …
Zaključek vsega tega…po izdelavi raznih astroloških kart, ko je dala vanje moje podatke in tudi intuicija ji je tako govorila…nisem bil njena sorodna duša, njen komplementaren partner, zaradi tega sta tudi prišle te dve moški osebi v njeno življenje, da jo odtrgata od mene, kajti sama tega ne bi zmogla- vse to je ugotovila s pomočjo raznih oseb ki delajo na teh področjih, delavnicah..itd. Ugotovila je tudi, da sva prišla skupaj samo zaradi tega, ker si je tako želela duša najinega otroka, nato se najine poti ločujeta in otrok- duša si je že pred rojstvom izbral takšno življenje…ugotovila je tudi, da je prišla v to življenje delati na sebi, za osebno rast pa rabi težave,probleme, ljubosumlje..itd, da lahko raste, jaz ji pa tega nisem dal, ker je bilo vse lepo, ob meni se je počutila, kot da je na plaži in uživa življenje…vse to so njene besede.
Jaz, jasno tega ne sprejema, mi je hudo, sem moški za celo življenje, bi razumel, če bi jo varal, bil alkoholi, nasile, ne skrbel zanjo, za otroka, ampak tiči razlog v neki duhovnosti…tega žal ne sprejmem…sam sem šel tudi v zakonsko posvetovalnico (ona ni želela iti, saj me več ne ljubi), njihov odgovor je bil, da, žal se tudi to dogaja, vendar če bi želela, bi zadevo bilo možno rešiti.
Sedaj sva ločena, otroka imam kolikor hočem, skrbi za njega, je skrba mati, ločila sva se sporazumno brez težav…hudo mi je za otroka, kajti nikoli nisem pričakoval, da bo moj otrok iz ločene družine…zavedam se tudi, da bom rabil kar nekaj časa, da bom zadevo prebolel, če jo bom sploh kadarkoli, kajti ob prevzemu otroka jo videvam in vsakič mi je lepša, misli mi pogosto uhajajo k njej, čeprav si ne želim…no upam, da bo čas zacelil rane. Naj dodam, da bivša nima nobenega partnerja ter po napovedi (astrološki) naj bi prišel komplementaren partner zanjo leta 2015.
Zelo na kratko je to povzetek moje zgodbe…odločil sem se napisati zgodbo, kot sem omenil, ker večinoma v očeh žensk so moški tisti, ki povzročajo ločitve in nezvestobo.
Lep dan vsem
žal mi je, da se ti je to zgodilo, ampak kaj hočeš tako je življenje. Ne sekirat, ker bo tvoj otrok iz ločene družine – večina otrok čisto lepo odraste in se ne obremenujejo s tem. Poskusi se še ti ne, če delaš vse kar je v tvoji moči, da si dober oče. posvečaj se otroku, če prav razumem je fant, bodi mu dober zgled. Poznam kar nekaj žensk, ki rešujejo svoje duševno labilnost z raznimi vrstami duhovnosti. Ponavadi končajo kot podpornice kakšnega duhovnega izkoriščevalca, se pravi slabo. tvoj otrok te bo še močno potreboval, zato ti ohrani zdravo pamet. Vzemi si čas, da jo preboliš, razvijaj svoje talente. Slej ko prej boš našel osebo, s katero boš lahko ustvaril družino, kakršno si želiš.
Za hip bom pustila tvojo bol ob strani, ker si odrasel moški in boš že prebolel, ampak – a te ne skrbi za otroka?
Tvoja žena ne ravna po svoji pameti, ampak po neki psevdoznanosti in se očitno pusti vplivati kar nekomu, zvezdam, horoskopu, kozmičnim silam … Se ne bojiš, da bo v to povlekla tudi otroka? Ne bi bilo prvič. Zakaj nisi zahteval uradnega skrbništva?
Pa ta tvoja bivša je totalno …., kr neka duhovna sranja in bedarije ti navrže. Seveda, duše so jo potegnile v posteljo, da je seksala z tistim tam… pa zaljubila se je v koliko? 18 letnika?
Ta ni normalna, res ne, labilna je. Po vrhu vsega, jaz bi ji eno primazala, da sploh upa s takimi bolanimi se izgovarjati. Pa ja, sina čimbolj stran od te čudakinje.
Berem tole, kar si napisal in moram reči, da res vse skupaj zveni tako banalno, da se človek kar zgrozi. Sicer pišeš zelo racionalno, malo ogorčeno, užaljeno, predvsem se mi pa zdi, da zadeve sploh ne razumeš. Zanima me, ali si v zgodbi kaj namerno izpuščaš ali pa je napisana premišljeno, tehtno, iskreno?
Ampak naj najprej povzamem bistvo naslova. Seveda, sveže ločeni, jasno, da to počnejo tudi ženske. Ampak vedno, ko berem tule razprave se nekako obtožuje, nikoli se ne dojame,da sta za vso situacijo potrebna dva.
Ljudje smo površni, ko to ocenjujemo. Namreč, vedno je v takih situacijah nekdo aktiven, drugi pa pasiven (lahko tudi krivec). Saj poznaš … eden žakelj drži, drugi pa meče noter. Kateri je bolj kriv? No, po pravilih tega foruma, je vedno kriv tisti, ki meče noter, razen takrat, ko je kriv samo tisti, ki žakelj drži. Tu, na tem forumu nista nikoli oba kriva.
Verjamem, da te boli cela tvoja zgodba. Upravičeno. Verjamem, da boli tudi tvojo ženo. Upravičeno! Kaj meniš na to?
Glej, ti bom povedala dejstvo, Zelo veliko ljudi se najde v duhovnosti, ko se znajdejo na dnu s svojimi čustvi, ko se nimajo več česa oprijeti, so na robu obupa. Ne, niso na robu, se že krepko zlivajo čez. Iščejo rešitev, vedo, da so zdravi (torej ne potrebujejo zdravnika, pomirjeval ipd), iščejo oporo, ki se je bodo lahko oprijeli, da bodo spet počasi lahko splezali gor.
Rob obupa je tisto, ko še vohljaš okoli drugih (lahko tudi moških), ker čutiš (a še ne racionaliziraš), da si doma samo en del … drugi del se je pa izgubil. S tem ne opravičujem varanja, poskušam ti ga samo razložiti.
Pregledala sem celo tvoje pismo. Ali vidiš, da nekaj manjka? Mislim, ko sem brala tvoje pismo, sem te videla, nekako sem zaslutila, kako funkcioniraš. V tebi sem prepoznala svojega moža. Ne, nisi moj bivši, jaz sem še vedno poročena in z njim živim in imam dva otroka.
Ampak to, kako opisuješ njo in kako opisuješ sebe, njeno ravnanje, svoje ravnanje … Tu se opazi eno umankanje. Ali opaziš, kaj manjka?
Ker moja izkušnja je, da sem našla uteho v duhovnisti in tudi vse te razlage, ki si jih podal, poznam. Sicer si(sta) jih totalno zbanalizirala, ampak, ja, jih poznam.
Ti si šel v posvetovalnico, ona ni hotela, ona je hodila na duhovne delavnice, ti pa?
No, zanima me, če vidiš, kaj manjka v tvojem pismu.
Če sem se v duhovnosti kaj naučila, sem se, da je treba živeti življenje tukaj in zdaj, realno. Ne za tisto, kaj bo potem in ne za tisto, kar je bilo. Vse je nečemu namenjeno. Trpljenje nas do neke mere res požene v osebnostno rast. Ni pa seveda nujno. Lahko kažemo s prstom na druge in še vedno mislimo, da so drugi vsega krivi … To je v bistvu najlažje … Je pa tudi neproduktivna bolečina … Vsega so krivi drugi, ti si žrtev okoliščin in nerazumnega ravnanja ljudi …
Bolj produktivna je tista, da se soočiš sam s sabo. Pa je to lahko na duhovni ali pa posvetovalniški način … Tudi boli kot hudič, ampak vidiš pa, da stvari lahko spremeniš samo tako, da spremeniš sebe …
samo ne obupat, se boš že znašel
je pa pot na katero je vstopila tvoja žena, že čisto tipična pot blodnjavih ljudi trenutnega časa
ponavadi se začne z vegetarijanstvom ( nič nimam proti temu ) in se kasneje stopnjuje v verovanje raznoraznih energij, astrologij, zvezdnih kart, feng šuja, reptilov, marsovcev, zarot, aštar komande itd itd…. ti ljudje čisto izgubijo stik z realnostjo ( viš, čaka 2015 da bo prišel partner )…
zato ostali, opazujte partnerje in če se podaja v takšno smer takoj ukrepajte – pomečite stran revije, izklopite net, zbrišite kanale na tv, kjer forsirajo to temo. Če ne, se boste lepega dne zbudili v stanovanju obdanim s piramidami, energijskimi ploščicami,kamni, superduper kozarci in ostalo navlako, katero znajo tržiti šarlatani in vam zapravljajo težko prigaran €.
ljudje enostavno ne premorejo več kritičnega mišljenja o stvareh in so kot ovce, samo da ne rabijo razmišljat s svojo glavo, nekritično poberejo vso trotlarijo in verujejo v to
Raja zbudite se, lahko je spam filter vgradit v firefox, težje v človeško glavo
ps. oprosti, malo sem ti temo zasmetil, samo me je dvignila tematika.
lp
Sveže ločeni pravi:
Počasi je postajala vegetarjanka, po netu je iskala strani z duhovno vsebino kot je djotiš, karmična diagnostika, regresija…za vikende je velikokrat odhajala na duhovne delavnice ter vse to počne tudi sedaj…
Zaključek vsega tega…po izdelavi raznih astroloških kart, ko je dala vanje moje podatke in tudi intuicija ji je tako govorila…nisem bil njena sorodna duša, njen komplementaren partner, zaradi tega sta tudi prišle te dve moški osebi v njeno življenje, da jo odtrgata od mene, kajti sama tega ne bi zmogla- vse to je ugotovila s pomočjo raznih oseb ki delajo na teh področjih, delavnicah..itd. Ugotovila je tudi, da sva prišla skupaj samo zaradi tega, ker si je tako želela duša najinega otroka, nato se najine poti ločujeta in otrok- duša si je že pred rojstvom izbral takšno življenje…ugotovila je tudi, da je prišla v to življenje delati na sebi, za osebno rast pa rabi težave,probleme, ljubosumlje..itd, da lahko raste, jaz ji pa tega nisem dal, ker je bilo vse lepo, ob meni se je počutila, kot da je na plaži in uživa življenje…vse to so njene besede…
Naj dodam, da bivša nima nobenega partnerja ter po napovedi (astrološki) naj bi prišel komplementaren partner zanjo leta 2015.
Govora je o nekakšni “duhovnosti“, nekakšni mešanici vsega zgoraj naštetega, kar morda samo diši po resnični in pravi duhovnosti, v katero je zapadla ločena žena potem, ko je ugotovila, da sveže ločenega sploh ne ljubi, niti ga nikoli ni vzljubila. Ljubezen nima rok trajanja pet let. Če po petih letih ni ničesar več, to ni bila ljubezen. Morda je bila samo zaljubljena, pa še to le kratek čas. Djotiš, karmična diagnostika, regresija, izdelava raznih astroloških kart in šloganje iz njih o prihodnosti in sprejemnje življenjskih odločitev na podlagi tega… Čudna “duhovnost” je vse to opisano. Videti je, da je sveže ločena v vsem tem iskala opravičila za svojo nikoli rojeno ljubezen do sveže ločenega, za svoje skoke čez plot, za obelodanitev svojih skritih vzgibov, želja in nagonov…, in končno tudi za dokončno ločitev. Ta “duhovnost” ni vzrok za ločitev, je le iskanje opravičila za vse našteto in hkrati iskanje same sebe. Kot ugotavlja Svetnica;))), je sveže ločenemu ta svet tuj, kar samo podkrepi dejstvo, da pravkar razpadli par ni povezovalo nič, kar bi lahko obstalo do konca njunih dni kot vezivo med njima. Preveč različna sta. On živi izkjučno v materialnem svetu, ona verjetno od nekdaj bolj nekje drugje, izven tega sveta. Sveže ločeni tega prej ni opazil in ga je to presenetilo. Nista se dovolj in dovolj dobro spoznala v vsem tem času, ko sta bila skupaj. Ona je njega spoznala preden je on spoznal njo. Njeni skoki čez plot bi mu morali povedati, da on njej ne pomeni nič več potem, ko ga je ona dodobra spoznala in ugotovila, da ga sploh ni vzljubila. Življenje z njim se ji zdelo nesmiselno, zato je odšla. Da je tako, govori tudi njen odklonilni odnos do obiska zakonske posvetovalnice in reševanja družine. Zmotila se je, nadaljevanje se ji je zdelo nesmiselno. “Duhovnost” pri tem ni vzrok, ampak posledica tega spoznanja.
Menim takole. Za sveže ločenega je razpad samo navidezno idealne, dejansko pa mrtve zveze, priložnost za nov začetek. Ne bi škodovalo, če se poglobi vase in ugotovi, da ni vse tisto, kar je za človeka pomembno, vidno z očmi in zaznavno z ostalimi čutili. Pri tem ne mislim na šarlatanstvo in astrologijo, na “duhovnost“, ki je prevzela njegovo bivšo… Mislim na to, da naj sam sebe spozna v globino svoje duše, kdo on, človek, je in kakšen človek on sam dejansko je. To spoznanje mu bo prav prišlo, ko bo prebolel razočaranje in ko bo morda v njem spet vzcvetela želja po ljubezni. Ta prehodni čas naj izkoristi za ta namen, spoznavanje globin samega sebe.
Sveža ločena, njegova bivša, bo ugotovila, da se prihodnosti ne da šlogati iz astroloških kart, da so morda njena pričakovanja včasih zgrešena, da pretirana odvisnost od njej tako domače, skupaj znešene in zložene “duhovnosti” v svetu, v katerem živi, ni dobra, a da si je tak svet sama izbrala in morda bo v njem našla nekoga, ki bo čutil z njo in enako, kot ona. Sveže ločeni to ni bil in nikoli ne bo. Svet je pač zelo pester in človek se včasih zmoti v svojih odločitvah in to tako z ali brez astroloških kart. Usoda pelje človeka natanko tja, kamor mora iti, če se ji prepusti. Morda je sveže ločena storila prav v tem smislu, saj ji drugega ni preostalo.
Svetnica, moji odgovori na tvoja razmišljanja:
Berem tole, kar si napisal in moram reči, da res vse skupaj zveni tako banalno, da se človek kar zgrozi. Sicer pišeš zelo racionalno, malo ogorčeno, užaljeno, predvsem se mi pa zdi, da zadeve sploh ne razumeš. Zanima me, ali si v zgodbi kaj namerno izpuščaš ali pa je napisana premišljeno, tehtno, iskreno?
Zadeva je resnično neverjetna in sprašujem se zakaj se je moralo to meni zgoditi, ker sem partner za “celo” življenje, zvest, ljubezniv in za partnerko bi storil vse, brez pomisleka bi zanjo dal življenje.Racionalno, malo ogorčeno- zaradi tega ker sem že eno leto pred tem vedel, da za naju ni rešitve, ker ona ni želela ničesar slišati karkoli o tem, priznam bilo je hudo, peklensko, ogromno sem prejokal, smilil se mi je otrok, vztrajal sem ker sem želel biti še ob njem, kajti sedaj ob ločitvi in odselitvi se dosti manj vidim z njim, kajti prej sem bil z njim praktično ves moj čas po službi, sankanje, sprehodi, kolesarjenje, igranje, kino,plavanje….oba sva uživala sedaj se je to drastično zmanjšalo, kajti razdalja med nama je 100km. Zgodbe ne razumem, mogoče res ne , ker enostavno to sprejemam kot nekaj neverjetnega, kot da se to ne dogaja, da so sanje in enkrat, ko se bom zbudil…bo tako kot je bilo prej ko smo bili še družina
Kaj sem v zgodbi izpustil, kot sem omenil je nek hitri povzetek vsega kar se mi je zgodila, izpustil sem to, da ko me je prenehala ljubiti, je naenkrat skoraj v vsakem moškem videla svojega komplementarnega partnerja, če sta se ujela na duhovnem področju- zapletla se je še z enim, ki je bil bobnar pri znani skupini iz gorenjskega, težava je bila v tem, da je tip imel dva sina-dvojčka, stara komaj nekaj mesecev, videvala sta se v živo in komunicirala preko FB, seveda je kmalu preraslo okvire prijateljstva ter zajadralo v intimno domišljijo obeh…na koncu se je zadeva končala…majhni otroci so bili prevelika ovira…
Ampak naj najprej povzamem bistvo naslova. Seveda, sveže ločeni, jasno, da to počnejo tudi ženske. Ampak vedno, ko berem tule razprave se nekako obtožuje, nikoli se ne dojame,da sta za vso situacijo potrebna dva.
Poglej za svojo družino bi storil vse, vendar zgodilo se je to, kar se rado zgodi…ženska me je imela za iventar, ni imela več spoštovanja do mene, skoraj me je imela za copato, ne razumem, da ženske, ki jih moški spoštujejo, izkazujejo čustva, pošiljajo smse na to gledajo, kot da smo slabiči, vsaj moja bivša je tako gledala, imela je občutek, da sem se jo oklenil, zagrabil, kot da sem se bal, da jo bom izgubil, začutila je kot, da imam strah..vendar jaz pravim, da je to v takšni situaciji to normalno ter bi vsak normalen moški tako reagiral, no nekateri bi jo nekam poslali, jo prebunkali…in mogoče bi to bolj učinkovalo-bilo bi moški mačoti…jaz tega nisem storil
Ljudje smo površni, ko to ocenjujemo. Namreč, vedno je v takih situacijah nekdo aktiven, drugi pa pasiven (lahko tudi krivec). Saj poznaš … eden žakelj drži, drugi pa meče noter. Kateri je bolj kriv? No, po pravilih tega foruma, je vedno kriv tisti, ki meče noter, razen takrat, ko je kriv samo tisti, ki žakelj drži. Tu, na tem forumu nista nikoli oba kriva.
Tudi jaz pravim oz sem govoril, da sta za ločitev kriva dva, vendar če pogledam mojo zgodbo..ne vidim razlog na moji strani… zaljubljenost v 20 letnika, intuicija, zagorel postaven animator v Pakoštanih…vendar, da ne bo kdo misli, da sem se jaz zapusti, ko sem bil v vezi, sem zelo čeden moški srednjih let, postaven, športen in rad pomagam partnerki pri vseh opravilih, nisem zahajal po lokalih, nisem pristaš kavča, užival sem ob družini, partnerki, res pa je, da mi je tri leta nazaj dosti časa vzela gradnja hiše…sprejel bi to, kot sem omenil, če bi bil alkoholik, nasilen, nezvest, se ne bi posvečal družini, partnerki, se zapustil, vendar ni bilo nič od tega…in to boli, kajti preobjedla se je belega kruha. Ob ločitvi sem ji rekel, poglej imela si moža, ki ne bi niti sekundo razmišljal glede odločitve, da bi skrbel zate v kolikor bi postala invalidka do konca mojega življenja, kajti ob poroki sem zaprisegel, v dobrem in slabem, v sreči in nesreči, v zdravju in bolezni…in to prisego ne bi prelomil nikdar in tudi ljubil sem z srcem in dušo, vendar si vse to zavrgla iz meni neznanih razlogov oz kot pravi- prenehala me je ljubiti, ljubezen je odšla. In očitno ne zna preklopiti iz zaljubljenosti v ljubezen, navezanost…odnos enači z metuljčki, zopet si želi metuljčkov in to je dobila v Pakoštanih..počutila se je zopet ženska, kajti zopet je čutila kako se jo moški želi,nek hrvat, ki obenem še čudovito pleše ter seveda piha na duše lepim turistkam …to da sem si jo želel jaz ni igralo vloge, kajti mene ni več ljubila, se me želela…bil sem INVENTAR kot pohištvo v stanovanju!
Verjamem, da te boli cela tvoja zgodba. Upravičeno. Verjamem, da boli tudi tvojo ženo. Upravičeno! Kaj meniš na to?
Njo boli, verjemi, da popolnoma nič, kajti njena filozofija pravi, pač zgodilo se je tisto, kar je v danem trenutku za oba najbolje…v življenju dobiš tisto kar potrebuješ ne tisto kar želiš
Glej, ti bom povedala dejstvo, Zelo veliko ljudi se najde v duhovnosti, ko se znajdejo na dnu s svojimi čustvi, ko se nimajo več česa oprijeti, so na robu obupa. Ne, niso na robu, se že krepko zlivajo čez. Iščejo rešitev, vedo, da so zdravi (torej ne potrebujejo zdravnika, pomirjeval ipd), iščejo oporo, ki se je bodo lahko oprijeli, da bodo spet počasi lahko splezali gor.
Ne vem kam bi morala splezati, čudovita družina, čudovita služba v zdravstvu,vsi zdravi, denarja ravno dovolj, v življenju vse podarjeno, stanovanje, avto…imaš vse in iz dolgočasja greš v duhovnost, iščeš nekaj in nekaj, nekaj neznanega, abstraktnega….v kolikor imaš težave z preživetjem, družino, partnerjem, otroci, v službi, se moraš boriti vsak dan posebej….potem je duhovnost v ozadju, ker enostavno nimaš časa zanjo in seveda to ni poceni, vsaka vikend delavnica je 250 e naprej.
Rob obupa je tisto, ko še vohljaš okoli drugih (lahko tudi moških), ker čutiš (a še ne racionaliziraš), da si doma samo en del … drugi del se je pa izgubil. S tem ne opravičujem varanja, poskušam ti ga samo razložiti.
Poglej razumem, če ti žena opozarja, ti med vrsticami pove kaj pogreša v zakonu, kaj si želi…ne vem recimo božanja, čustva, dotiki, spolnost, pomoč pri gospodinjstvu, lepih besed, podpore…zato pravijo moški-mars, ženska- venera, in ti se nato ne odzivaš…pri meni kakršnih opozoril ni bilo….bilo je samo, razmišljam o naju, ne ljubim te več, ločila se bom..
Pregledala sem celo tvoje pismo. Ali vidiš, da nekaj manjka? Mislim, ko sem brala tvoje pismo, sem te videla, nekako sem zaslutila, kako funkcioniraš. V tebi sem prepoznala svojega moža. Ne, nisi moj bivši, jaz sem še vedno poročena in z njim živim in imam dva otroka.
Ampak to, kako opisuješ njo in kako opisuješ sebe, njeno ravnanje, svoje ravnanje … Tu se opazi eno umankanje. Ali opaziš, kaj manjka?
Ne vem, ne opazim…ali mogoče misliš čustveno globino…spominjam se tudi, da je bivša omenjala, ko nisva imela še imela zakonskih težav, poznala pa je že svojega pripravnika v službi, da si želi z partnerjem izvajati tantrični seks, prebrala sva tudi oba knjigo o tem, vendar ni bilo možno v takšnem kratkem času tega izvesti tega, ker to je dolgotrajni postopek…nato pa se je že začela odmikati od mene.
Ker moja izkušnja je, da sem našla uteho v duhovnisti in tudi vse te razlage, ki si jih podal, poznam. Sicer si(sta) jih totalno zbanalizirala, ampak, ja, jih poznam.
Ti si šel v posvetovalnico, ona ni hotela, ona je hodila na duhovne delavnice, ti pa?
Kaj misliš, da sem počel…bil sem z otrokom, skupaj sva uživala v čudovitih trenutkih..v Pakoštanih ko je bila ona v svojem svetu..spraševal sem jo kaj je narobe, da je odsotna, tudi namignil sem na animatorja, njen odgovor…če sem nor, kaj si domišljam…s sinom sva uživala, imela sva čudovito lepe trenutke, ki mi jih nihče ne more vzeti in tudi dneve do same ločitve.
No, zanima me, če vidiš, kaj manjka v tvojem pismu.
Žal ne vidim,čeprav ko sta dva skupaj se takoj čuti še energija posameznika, ki jo tukaj teško čutiš
Če sem se v duhovnosti kaj naučila, sem se, da je treba živeti življenje tukaj in zdaj, realno. Ne za tisto, kaj bo potem in ne za tisto, kar je bilo. Vse je nečemu namenjeno. Trpljenje nas do neke mere res požene v osebnostno rast. Ni pa seveda nujno. Lahko kažemo s prstom na druge in še vedno mislimo, da so drugi vsega krivi … To je v bistvu najlažje … Je pa tudi neproduktivna bolečina … Vsega so krivi drugi, ti si žrtev okoliščin in nerazumnega ravnanja ljudi …
V kolikor je šla v duhovnost, lahko, dokler ne trpi družina, jaz bi ji stal ob strani, jo podpiral na njenih ciljih, željah, napredku, vendar ne na račun otroka…Kot sama pravi, bila sva skupaj toliko časa dokler sva se lahko učila drug od drugega, sedaj je potrebno rasti ob drugem partnerju…hallo potej izjavi bi morali iti vsi zakoni narazen, kajti prej kot slej pride do neke navezanosti, rutine, navade…in res te pogreje, ko ti ženska začne prodajati takšne buče in s tem uniči zakon, otroku vzeme očeta, očetu sina..no ne vzame ga 100% ampak 80 % kot bi lahko bil drugače z njim.
Bolj produktivna je tista, da se soočiš sam s sabo. Pa je to lahko na duhovni ali pa posvetovalniški način … Tudi boli kot hudič, ampak vidiš pa, da stvari lahko spremeniš samo tako, da spremeniš sebe …[/quote]
Sebe ne bom spreminjal, kot pravijo, si takšen kot si- unikaten…in nimam razlogov da se spreminjam, lahko delam na sebi…tudi sam osebnostno rastem, ne želim pa se spreminjati v ničemer, kajti trenutno ne vidim, da sem naredil kakšno napako v zvezi- očitno sem samo naletel na napačno partnerko…žal, čeprav kot pravijo dobiš tisto kar v danih trenutkih potrebuješ- to pa je že stvar duhovnosti.
LP
Modrec, imam nekaj vprašanj zate…navedel bom tudi nekatera dejstva iz njenega življenja pred menoj z partnerji oz osebami s katerimi je bila v vezi, vendar naj dodam, da ima samo z menoj otroka ter do sedaj je bila samo z menoj v zakonski zvezi. Zelo močno se je zaljubila vame, nisem še doživel, da bi ženska imela tako močno ljubezen do osebe nasprotnega spola, kot jo je imela ona, enostavno sem čutil to njeno energijo, kajti ona, ko da, ko gre v to, gre z vsem svojim srcem..močno, težava je v tem, da ni zmožna to obdržati na dolgi rok oz začne ta ljubezen počasi usihati,…pred zakonsko zvezo sva se o tem veliko pogovarjala in povedala mi je svojo zgodovino partnerstva in gre nekako takole…upam (modrec) da boš iz tega izluščil nek vzorec oz mogoče razlog zakaj to počenja…ni tukaj samo napačna odločitev ali je potem v več kot polovici vezah, ki grejo v današnjem času narazen, pač- napačna odločitev?
Njena zgodba gre nekako takole… zopet opisana bolj na hitro, vendar z njenimi glavnimi igralci in sicer;
Od njenega 16 in do cca 21 leta je bil v njenem življenju štiri leta starejši moški (njena mladostniška ljubezen), ki jo je vpeljal v svet spolnosti in sta se imela lepo, seveda živela nista skupaj, vendar sta bila iz istega bloka…razumela sta se, nastala pa je težava, ker so mu veliko pomenili tudi prijatelji in se je dosti posvečal tudi njim kot njej, dekle pri tej starosti pa jasno potrebuje pozornost…sodu je izbilo dno, ko sta šla skupaj v tujino na morje in cel teden ni imel želje po spolnosti, ona se ga je seveda močno želela…
….ko je odšla na skupinski izlet v Gardaland- sama, ker on ni želel iti, je spoznala fanta- policaja, ki ji ni odrekal spolnosti in seveda zaključek je bil, da je prvi fant odšel v “pozabo”, seveda tega ni naredila na hitro, vendar zelo čustveno, prvega ni želela prizadeti, vendar jo je seksualna energija vlekla k drugemu, čeprav je že takoj videla, da se intelektualno, razumsko ne ujameta, ujela pa sta se v spolnosti in to je trajalo, trajalo…sedem let.
Ta policaj jo je intelektualno, čustveno poniževal, enostavno ni jo spoštoval, za ničesar ni bila dovolj dobra, v smislu, poglej kakšna si, kako se obnašaš, kako ješ, pazi kaj govoriš pred drugim, kdo bo tebe vzel,skratka nista funkcionirala- razen spolnost, ki bila enkratna in to jo je držalo skupaj, kot sem omenil, sedem polnih let, dokler ni v službi spoznala, da se petnajst let starejši moški zanima zanjo…to je bilo zanjo nekaj neverjetnega…zopet je dobila samozavest- nekdo se zanima zanjo in ujela sta se v tem, kar je najbolj pogrešala, pogovor, da jo nekdo posluša, spoštuje, jo sprejme takšno kot je in zaljubila se je, seveda sta postala intimna.
Zopet je policaj postal preteklost, težava je nastala, ker je ta moški v službi bil poročen (jasno kot mnogokrat slišano na teh straneh nezadovolen v svoji vezi, da bi pustil ženo, ne, to pa ne..), nekaj časa je bila ljubica…mislim da eno leto, želela je zaživeti z njim, vendar se ni želel ločiti zato je temu naredila konec….nato pa sem čez eno leto prišel jaz, kakšna ironija usode, spoznala sva se v Gardalandu….močno se je zaljubila vame, kot je rekla všeč ji je bilo, ker je lahko zadihala s polnimi pljuči, nisem jo omejeval z ničemer….zgodba se nadaljuje kot sem opisal zgoraj…dokler se ni čez 6 let zaljubila v službi v svojega 16 let mlajšega pripravnika, ki je bil začetek konca njene ljubezni do mene…modrec ali vidiš neko vzporednico, na sedem let ji prihajajo v življenje moški, ki jo potegnejo iz veze ven, nato pa niso več pomembni za njeno življenje, vpletejo se samo toliko, da povzročijo razpad njene zveze.
Na začetku zveze mi je vse to povedala, moje razmišljanje…ženska je zanesljiva, vsaka bi pustila takšno osebo kot je bil ta policaj, še predolgo je vztrajala…jasno jaz niti v sanjah ne bom bil takšen, vendar tudi to ni pomagalo…po šestih letih jo je zopet potegnilo iz poti, kljub poroki, otroku…žal, osebno menim, da tukaj ni napačna odločitev ampak nek vzorec poti, ki se ji dogaja….na vsake toliko let, ne vem, mogoče zaradi želje po ponovnih metuljčkih v trebuhu. Ne vem, žal…usoda.[sup][/sup]
Lp vsem skupaj in srečno na vaših poteh, upam da z več uspeha kot jaz
Vidim, sveže ločen, da nisi opazil, kaj manjka.
Ona te je silovito ljubila, ti si jo pa počasi spuščal zraven (tvoje pisanje iz prvega posta). In kdaj bi jo čisto spustil zraven? Kdaj bi se to zgodilo? Sam ne vidiš potrebe, da bi se spremenil … tako nekako pišeš, ali ne?! No, vidiš, zato je odšla. Zato, ker se ji nisi nikoli do konca odprl in ker je dajala, dajala, dajala, dobila je pa drobtinice …
Iz take silovite zaljubljenosti lahko zraste ljubezen do konca življenja, ampak se morata partnerja oba!!! cela dati v odnos. Potem zraste tista opevana ljubezen, ki ti je ne podre noben lepotec, animator, poduhovljenjec. Za takega enostavno ni prostora. Ga ni! Ti si pa pustil veliko prostora >> Vse to njeno zaljubljanje, ki je sledilo je samo iskanje tistega dela, ki ga pri tebi nikakor ni mogla izbezati.
Mislim, da je tvoja (bivša) žena naredila zelo modro, da je odšla. Spoznala je namreč, da kar naprej razpravljaš o njenih silovitih čustvih ( o svojih pa ne in jih tudi ne ponujaš na pladnju), ti si ji nudil avto, stanovanje, “nič vam ni manjkalo” …. In sploh ne vidiš, da je rabila celega tebe. Tiste energije, ki si jo ti čutil, da jo je oddajala, od tebe ni dobila nazaj. Vidiš, ta energija mora krožiti. Če si bral tantro, tao ipd, potem veš še toliko bolje, o čem govorim. In ta energija se ne čusti samo med spolnim aktom, čuti se jo tudi, ko človeka ni zraven. Lahko je celo na drugem koncu sveta … ampak jo čutiš. (Med spolnim aktom si jo pa izmenjavaš in pride do tistih 20 in več minutnih celotelesnih orgazmov, zdravilnih energij itd. Da ne bom preveč nakladala in koga s tem zavedla). Si prišel tako daleč v predaji svoji partnerki? Zakaj pa nisi šel s partnerko na tečaj tantrične ljubezni? Zakaj ji tega nisi predlagal? V posvetovalnico si pa šel … C c c c c
Žal mi je, da ti moram tako direktno napisati.
Predlagam ti, da v prihodnje iščeš partnerko, ki nima take silovite potrebe po čustvih, ima pa veliko željo po tem, da ” vam ne bo nič manjkalo”. S tako boš vozil veliko bolje, verjetno celo do konca življenja. In ne me narobe razumeti, s tem ni nič narobe, ni pa kompatibilno z nekom, ki so mu čustva in ljubezen in energija izčrpana iz tega bistvena hrana in ki ve, kaj to pomeni vlagati energijo v partnerstvo. Partnerji, ki so tako energetsko povezani (tudi brez tao ali tantre), ne razpadejo, ker prostora za nekoga tretjega ni.
Nikar ne stresi vse na duhovnost, vse kar sem ti napisala, je še kako zemeljsko in realno. Zato ti bom čisto mirno povedala, lepo pasivno si držal žakelj, zato si zdaj lahko “žrtev duhovnosti”, ona pa “brez slabe vesti, brez bolečin zmešana ženska”, ki je razdrla zakon.
Žal je tako. Če bi imel vsaj malo odprto tretje oko, bi to še pravočasno spregledal ;)))
Jaz sam vidim to vzporednico, ko se zaljubi v drugega gre od veze stran. Vsaj poštena je. A ne iščete vsi takega partnerja? Da je iskren. Tu jo pa sicirate.
Verjetno bi ji morali ploskati, da je tako iskrena. Aja otroka imata…družina. Bolje posebej kot pa mama in oče, ki nista prisotna v zakonu in družini. In ženska čisto o.k. dela bodim pošteni.
@sveže ločeni
iz tvojega pisanja sem razbrala, da je ex žena zelo navidezno samozavestna, z zelo slabo samopodobo in se ne sprejema kot ženska v popolnosti, temveč potrebuje ves čas “moške”, da ji pritrjujejo, da je vredna ljubezni. To je tudi razlog, da je s tistim policajem zdržala sedem let in da je prekinila s prvo ljubeznijo, ker jo je pač enkrat seksualno zavrnil (dvomim, da je kakšna pri 21 tako potrebna, da brez seksa ne more, sicer pa ji še vedno preostanejo prsti:-)
Njen drug problem pa je, da ne loči zaljubljenosti in ljubezni. Ona je pač v vsakega zaljubljena tako, da jo odnese pod nebo, da izgubi stik z realnostjo in razumno presojo. Ne zaveda se, da zaljubljenost slej ko prej mine (kljub mnogim vzorčnim izkušnjam), ljubezen pa zaljubljenosti niti podobna ni. Ljubezen je multidimenzionalno, kompleksno čustvo in zanjo se odločiš predvsem razumsko, ko sestaviš vse notranje občutke, ki jih ob nekom doživljaš. Ni pa v ljubezni nobenega vzhičenja!
Kar se mene tiče, je ločitev zate pravzaprav rešitev. Ko boš prebolel, boš na novo zaživel in užival življenje. Vem, da te ločitev zlomi, a poskusi se manj ukvarjati z njo, razmišljaj o sebi, svojem življenju in počasi pridi do spoznanja, da problem ni v tebi, temveč v njej. Dala bi roko v ogenj, da zaljubljenost, ki jo zdaj doživlja, še zdaleč ni njena zadnja!
Narobe razmišljaš, Svetnica;))))))))). Pišeš iz svojih izkušenj, tu pa je zgodba drugačna.
Ona ga ni silovito ljubila. Sploh ga ni ljubila. Do sedaj ni ljubila še nikogar. Samo zaljubljena je bila vanj, tako, kot v vseh preostali ne vem koliko prej in še nekaj potem. Ko je to minilo, je vsakič odšla iskat te občutke vznemirjenja k novemu moškemu. Ti občutki vznemirjenja niso ljubezen. Nikjer ni bilo nobene ljubezni. Bila je spolna privlačnost, morda zaljubljenost, metuljčki. Nikoli, res nikoli, pa ni nikogar ljubila. Tega ona sploh ne zna. Ljubezen, ta preživi vse težave, premaga smrt, obstane tudi potem, ko človek umrje, tu pa je po nekaj letih ni niti za ščepec…??? Torej, nikoli je niti ni bilo.
On pa je njo ljubil. Pravi, da bi jo ljubil tudi, če bi bila na invalidskem vozičku, skrbel bi zanjo, ne glede na to, kaj bi prišlo. Za njega je bila ona tista ljubezen, ki je za vedno. To je bila enostranska ljubezen in tudi tu se motiš, Svetnica;))))).
Sveže ločeni, povej, v kakšni družini je rasla Sveže ločena. Povej vse, kar veš o tem. To, kar se je dogajalo z njo po dvajsetem letu do sedaj, je posledica tega, kar se je z njo dogajalo do dvajsetega leta, v otroštvu in v odraščanju. Ponavlja vedno enak vzorec in se ne ustavi.
Kakšni odnosi so vladali v njeni družini? Povej vse.
Sveže ločeni, tvoj vzorec je takšen, da boš obremenjeval s to svojo silno ljubeznijo tudi naslednjo, če ti bo le hotela prisluhniti. Toliko litanij za prazen nič.
Nobena ni manj lepa, manj fatalna, manj dobra mama, kot tvoja bivša. So kvečjemu še boljše. Večina pa vsaj enega izmed vseh vzljubi, če ima srečo tudi partner to občuti in zaživi resno in vsebinsko bogato življenje naprej.
Tvoja bo pri 8o. imela občutek, da je stara 30 in bo kje kaj iskala. Vzorec nesigurnosti pač.
Upam, da dolgo ne boš kakšne v živo zamoril s tem svojim cmizdrenjem.
Za otroka pa lahko narediš vse dobro, kar pritiče dobremu očetu. Če boš njemu nabijal kakšne občutke žalovanja za mamo, bo tudi on po puberteti zmeden, kot tvoja bivša. Rabi stabilnega in samozavestnega fotra z vsebino, modrostjo in znanjem.