Živjo! 😉 Kot vam že tema pove sem najbrž zasvojenec z računalniškimi igricami . Obistvu sploh nisem samo s tem pač preveliko sem na računalniku to je do 8 ur ali kdaj več( kadar je šola manj) a vseeno preveč. Mi je že pred nekaj časa uspelo kar za 3 mesece, da sem bil brez računalnika a zmeraj pridem v ta krog, ki te nekako potegne. Problem je v tem, da igrice špilam že od prb. 8 leta tudi prej a ne toliko. Zasvojil sem se prb. tam pri 10- tih letih, menim zaradi tega, ker so me dali pred računalnik zato, ker imaš potem pred otroki mir. Pred tem sem bil toliko veliko na računalniku. Prb vem, da sem imel 25 ur na teden preigranih igric. Kako bi se odsvojil teh igric ?. Mislite, da sem že zasvojen z računalnikom ?.

Lep pozdrav!

Tudi jaz sem bil takšen od svojega 10 – 15 leta(pa še veliko mojih prijateljev). Dnevno sem igral igrice najmanj 3 ure, ponavadi še več. Spomnim se, da sva z enim prijateljem enkrat igrala celih 9 ur z zelo malo pavze za kosilo ipd.

No, nato pa sem prišel v gimnazijo, spoznal nove ljudi(beri: punce) in virtualni svet več ni bil tako zanimiv.

Jaz mislim, da je rešitev v tem, da si najdeš nekaj bolj konstruktivnega in zanimivega. Po drugi strani pa, če te to veseli in zaradi tega ne trpi tvoje socialno življenje ter šola, potem ne vidim razloga, da bi moral svoj hobi popolnoma opustiti, saj igranje igric je neke vrste hobi.

Jaz mislim, da bo to tvoje obdobje geekanja minilo samo od sebe. 😉

Aja, koliko si pa star?

Pozdravljen geek!

Najprej naj te pohvalim, da si se opogumil in spregovoril o problemu, ki postaja vedno pogostejši, vendar se o njem zaenkrat malo govori. Zasvojenost z računalniškimi igricami je motnja v obnašanju, kjer se oseba omamlja z vedenjem in v svoje telo ne vnaša nove substance. Učinek pa je ne glede na to enak – vse svoje obnašanje, želje in energijo posameznik usmeri zgolj k enemu cilju: priti do sredstva omame, v tvojem primeru so to računalniške igrice, ki ti omogočijo odklop od vsakdanjih (težkih?) situacij. Vzroki za to so lahko različni, zagotovo pa lahko vsaj nekateri izhajajo tudi iz družine ter neprimerne komunikacije. Glede na tvoj opis bi rekla, da v resnici posvečaš računalniškim igram preveč časa. Zanima me, kako je ob tem z ostalimi obveznostmi, ki jih imaš – šola, služba, koliko stika nameniš prijateljem in družini/svojcem? z igricami bežiš od svojih težav in problemov? Vse to so kazalci, ki kažejo na to, kako globoko si morda že zabredel.
Če se želiš “odsvojiti” računalniških igric, se moraš zavedati da je to dolgotrajen proces, v katerem moraš spremeniti sebe in svoje razmišljanje na ta način, da boš probleme začel reševati drugače, s konstruktivnim pogovorom. Če si pri tem pripravljen sprejeti pomoč, lahko pokličeš na telefonsko številko Zavoda Pelikan 051-339-725 ali 01/548-02-85, kjer se lahko z nami pogovoriš in pozanimaš o konkretnem poteku zdravljenja.

Tadeja Janežič, uni.dipl.soc.del.
Zavod Pelikan Karitas
Litijska cesta 24
1000 Ljubljana

Pozdravljen G33K!

Ne sekiraj se sploh! Nekatrim nam pač igranje igric pomeni kvalitetno preživljanje prostega časa in naj te ne zavedejo floskule o tem da ”bodi raje zunaj, pojdi na sprehod itd….”. Praviš da še hodiš v šolo in da ko greš v šolo, ne igraš toliko, kar je seveda pravilno. Dokler zaradi igric ne bo trpela šola in ne boš izgubljal prijateljev, se nimaš kaj za bat, je pač to eden tvojih hobijev. Če pa bi rad sam skrajšal čas pa premisli, če te še kaj druga zanima, na primer kakšen šport, zbirateljstvo, morebiti umetnost (slikanje, pisanje) ali pa združiš prijetno s koristnim: igraš igrice s prijatelji ali pa namesto rač. igric, igrate namzine igre.

Če si zasvojen? Poskusi za kak teden prekinit z igranjem in če ti to uspe brez problemov zihr nisi zasvojen. No ,drgač pa jst tega problema s pretiranim igranjem iger nimam, le včasih odigram kakšno online igrico tipa igre007 al pa kej podobnega 🙂

lp

Pozdravljeni!

Prvič pišem na tem forumu. Moj sin(14 let) visi cele dneve za računalnikom. Ne druži se več s prijatelji, takoj ko pride iz šole gre za računalnik, ne uči se… Problem je nastal šele pred približno pol leta. Nekaj časa so ga klicali, če pride kaj ven, ampak njemu se kao ni dalo…Drugače je med prijatelji zelo priljubljen, imajo ga radi, prej ni bilo problemov, rad se je družil s prijatelji, veliko je bil zunaj… Sedaj pa cele dneve visi na računalniku, občasno ga obišče kak prijatelj. 2x tedensko se sicer ukvarja s športom, ampak ne resno. Sam pravi, da ima pač tako obdobje, se mu ne da ven. Drugi prijatelji veliko kolesarijo, rolkajo itd. Z možem sva sicer ločena in med vikendom ga obišče, tam pa računalnika skoraj ne pogleda, veliko je zunaj, vozi se z motorjem, igra nogomet, košarko…
Nevem kaj naj naredim. Ali pustim in bo minilo? Prosim za nasvete!

mama123

Pozdravljeni.
Najprej se opravičujem za pozen odgovor.
Adolescenca je v resnici zelo rizično obdobje, ko mladostnik išče svojo identiteto in pogosto ugovarja in nasprotuje staršem že zaradi samega ugovarjanja. Če prav razumem, je vaš sin med tednom pri vas, med vikendi pa z očetom, ki pa teh težav ne zaznava. Verjetno na sinovo obnašanje vpliva tudi stil vzgoje, ki se razlikuje od posameznika, kar je lahko razlog za to, da pri očetu več časa preživi na prostem, ni pa nujno. Ne vem v kakšnih odnosih ste z bivšim možem, vendar bi vam morda lahko povedal, kako on vpliva na sinovo preživljanje prostega časa.
Pomemben podatek, ki bi pomagal ugotoviti, kako resen je problem je tudi, kako vestno in redno vaš sin opravlja svoje obveznosti, predvsem šolske. Mu je padel uspeh? Imate z njim kakšne druge, vzgojne probleme? Kaj konkretno počne na računalniku? Ima njegovo brskanje po internetu kakšen namen in cilj ali pa se ga poslužuje le zato, ker je to način kako mu mine dan z najmanjšim možnim naporom? Mogoče se na ta način tudi umakne pred vami in zahtevami, ki jih imate do njega?
Pol leta je časovno obdobje, za katerega težko rečemo da traja samo nekaj časa, ampak je lahko pokazatelj nadaljnjih tendenc razvoja. Menim, da lahko nekvalitetno preživljanje prostega časa vašega sina postane resnejši problem, če ne boste skupaj z njim naredili načrta kako naprej, saj imate zaenkrat še vedno več možnosti za to, kot jih boste imeli kasneje.
Želim vam veliko uspeha!

Tadeja Janežič
univ.dipl.soc.del

Zavod Pelikan-Karitas
Litijska c. 24
1000 Ljubljana
tel.: 051-339-725 in 01-548-02-86

Se opravičujem, ker sem tudi jaz tako pozno odgovorila.

Ja z očetom sva ločena že od njegovega tretjega leta. On je sicer sam in nima drugih otrok zate se lahko ves čas, ki ga preživi pri njem ukvarja samo z njim. Jaz pa imam s sedanjim partnerjem 2 otroka-punčki. Z bivšim možem sva v dobrih odnosih-se ne kregava itd. morda je razlog tudi ta, da ima mož hišo in v sosednji hiši živi njegov bratranec, s katerim se veliko družita. oče se z njim veliko ukvarja, skupaj hodijo na nogomet itd. jaz pa žal nimam časa, ker moram skrbeti še za dva mlajša otroka(3 in 5 let). ko ga vprašam zakaj noče ven, pravi da se mu ne da. uspeh mu ni padel, kvečjemu poboljšal se je kot takrat, ko računalnika ni igral tako veliko. z njim nimam problemov, je prijazen, družaben… na računalniku počne razne stvari(facebook, igrice, forumi…) sam pravi, da se mu pač ne da ven in da bo to minilo. mogoče bo res, saj prihaja poletje.
Kaj naj torej naredim? Pustim času svoje?

Prosim za odgovor
LP, mama123456

Priporočen čas za šoloobvezne otroke, ki ga naj preživjo pred ekratnom (računalnik in televizija) se razlikuje od strokovnjaka do strokovnjaka, giblje pa se nekje med pol in dvema urama na dan. Glede na to, da vaš sin redno opravlja svoje obveznosti in da po opisu sodeč drugi večji problemi niso prisotni bi mogoče lahko skupaj z njim napravili načrt, v katerem bi opredelili čas za šolo, računalnik, televizijo in hišne obveznosti ter odgovornosti, ki bi bile njegove in bi predstavljale njegov prispevek v skupnem gospodinjstvu. Na ta način bi lažje nadzorovali čas, preživet pred ekranom, sin pa bi se s prevzemanjem manjših hišnih opravil, ki lahko prerastejo v večje naučil odgovornosti, kar bi mu lahko pomagalo tudi pri samostojnemu nadzoru uporabe računalnika. To je seveda samo eden izmed predlogov, za katerega ni nujno, da bo deloval ravn v vašem primeru. Če se pogovorite z njim lahko skupaj gotovo prideta do še kakšne rešitve, ki bi še bolj ustrezala obema.

Bolj je problem, da se ne druži več veliko s prijatelji. Včasih je bil večino časa zunaj, sedaj pa je cele dneve notri le redko gre ven oz. pride k njemu prijatelj. Morda se bo spremenilo v Srednji šoli, ko bo spoznal nove ljudi. Kaj naj naredim, da se bo spet začel družiti s prijatelji?

Lp, mama123456

Predhodno je strokovnjakinja odgovorila zelo vzpodbudno. Zapis razumem, da vzpodbuja k pogovoru s sinom in iskanju skupne kompromisne rešitve.
Zagovarjam pobudo o pogovoru z njim.

Spoštovana mama, popolnoma je moč razumeti vašo zaskrbljenost, na področju sinovega odnosa in njegovega druženja s prijatelji. Iz vašega zapisa je moč razbrati, da pa le vendar gre za rezultat pretirane uporabe interneta.
V večih primerih je žal tako, da se preko interneta osebe pogovarjajo, družijo, vendar v ” računalniškem jeziku”. Tukaj ni prostora za osebni, zdrav fizičen pogovor. Le bolj na kratko, jedrnato, hitro in že preiti na druge stvari je posledica vpliva napačne uporabe interneta.
Predlogi:
1. Oba starša se vsedeta in najprej sama dorečeta kako bosta pristopila problemu (to je problem)
( To je potrebno, da bosta čim bolj enotno ravnala- enotnost staršev je nujna za dobro vzgojo)

2. Dogovorite se za čas, ko se boste vsi trije vsedli in v miru pogovorili na to temo.
(Sin vama naj pove, kako vidi stvari, naj pove koliko čas potrebuje za internet, kaj mu to pomeni, naj pove kaj bi za njega pomenilo, da ima na razpolago 1h na dan interneta, bodi si na računalniku ali telefonu…)
Pozorno ga poslušata, dajeta mu vzgled dobrega poslušanja, hkrati pa mu podata navodilo, da bo tako tudi on poslušal, ko bosta govorila vidva).
3. Predlagam, da mu data možnost uporabe interneta le pol ure, pozneje pa, da ne bo veljala le vajina beseda, kompromisno popustita na eno uro. Računalnik ne spada v njegovo sobo, ampak v skupni prostor, kjer lahko vsaj malo ” poškilite” tudi na vsebino s katero se sooča.
4. Vidva kot starša imata zadnjo besedo, v kolikor mu to ne “diši”, ga seznanita, da je trenutno on pri vama na stanovanju in je potrebno, da v duhu dobrih odnosov upoštevate eden drugega, kar pomeni da je pričakovan hišni red takšen in takšen.
5. Pojasnita o smislu tega, da so stvari dorečene. Dogovorjeno zapišite in kopijo tega obesite na le domačim vidno mesto. (Tako se zaščitite pred prepiri ali je nekaj bilo ali ne dorečeno)

6. Pogovori, dogovori… Starša povdarjajta kar pri sinu je dobro, bodita ponosna na to kar je dobro. Prioriteta, pomembnost naj bo to kar je dobro.

Toliko zaenkrat, spoštovana mama, ki ve kaj hoče.
Veliko uspeha vam želim.
p.p.
Pišite kako vam je uspelo.

http://bumbula.com/player.php?lang=english&pid=121090171

Evo, 2 meseca čistega IGRALNEGA časa v igri, v slabem letu dni igranja igre.

Minimalno 8 ur dnevno 😀

zivio

slab nacin za resevanje problema s otrokom.Vzeti mu racunalnik,omejiti dostop do informacij z 1 uro na dan…Pozabi to je stara šola….pc in Internet je medij s katerim bo otrok prisel do razlicnih informacij katere mu nebojo v soli nikoli povedali ali mu bojo celo prikrite…Otrok mora spoznati ze od malega katere informacije bo iskal in kako bo uporabljal racunalnik…Mora se naucit kaj prav in prepoznati pravo informacijo…
Če bo otrok ustvarjal v zahtevnih risarskih programih valda da mu neboste izklopili in odvzeli sredstva za razvoj…Če bo cele dneve risal boste lahko pricakovali pri 24 letah diplomiranega inzenirja…Če mu boste stvar odvzeli pa bo talent odplaval…Pogovor,skupna igra,itd…Brez da dobi otrok občutek da je omejen in mu je bilo nekaj odvzeto…Cist normalno brez velikega stresa za otroske mozgane…Prijatelj HA DP s svojim pristopom ponuja stresno rešitev 😀

V postopku načelnosti, postopnosti zagovarjam kar sem zapisal. Kako to, kljub dobro namerni zgoraj kritiki?

Preprosto zato, da človek pride najprej nazaj na začetno točko zavedanja samega sebe, spoznanja da on ne služi stroju ampak on njemu, kar pomeni, da človek v sebi odkrije in razvija zdrav odnos do sebe in posledično do okolice v kateri je tudi računalnik.

Skrajni primer- hitler je imel veliko znanja, sposobnih ljudi, dobronamernosti… problem je bil v tem, da ni odkril modrosti, ali pa jo je in jo je negiral.
Kam privede človeka, človešto manjk modrosti? Tukaj so nam zamanj vse študije, intelekt, informacije,…

Pozdravljeni,

kar se tiče pretiranega igranja igric menim, da je že vsakodnevno igranje zasvojenost. Če se najstnik ali moški ne more niti en dan zadržati, da ne bi igral igric, je to že kar huda težava. Sama imam podobno težavo, saj moj fant visi na računalniku skoraj cele dneve, igrice igra vsak 5 ur vsakodnevno, tot raja že dve leti. Ni več najstnik, star je 22 let, zabluzil je šolo, službe si niti ne išče, ker mu igrice preprosto vzamejo preveč časa. Mene pa je začel vedno bolj odrivati. Ko ga pokličem ima vedno manj časa, včasih mi celo reče da nima časa ker se pogovarja s kolegi v “igrici”. Pokliče me šele po kakšni uri ali dveh. Ko mu rečem da ima težavo in da potrebuje pomoč, se začne dreti name zakaj sem tečna. Ampak če sem lahko jaz pri 21. letih resna v šoli, zraven delam da si lahko še kaj zaslužim in prišparam, on pa vsak denar zapravi za neke drage igralne kartice ali igrice v vrednosti 50€ ali več, nekako že ne vem več kaj storiti, da bi ga rešila tega. Bolj kot mu skupšam pomagati, bolj me odriva stran. Na pol že živi v svojem virtualnem svetu. Res mu želim pomagati, samo ne vem več kako…

Pozdravljeni Kaja .

Vabim vas, da nekoliko od daleč pogledate zapis, ki ste ga zapisali. Zakaj?
Morda boste danes videli to, kar je sicer vašim telesnim očem zakrito.
Kaj je vam v vašem osebnem življenju dragocenejše, igrice ali človek – oseba?
Spomnite se, da ste vi človek – oseba, ki ji je dano življenje v življenje, v radost bivanja.
Odločili ste se za zakonsko, partnersko življenje, čemu? Kaj vam pomeni partnersko življenje, kaj je smisel partnerskega življenja? Morda družina? Res? Boste lahko s takšnim moškim na zdrav način složno, čim bolj enotno vzgajala otroke? Bosta lahko…? Kje je tukaj resnica, kaj je tukaj bistvo vašega življenja, kam vas vodi pot po kateri hodite?
Spoštovana Kaja, tudi če tukaj ne podelite odgovorov, so vprašanja namenjena vam, da se sami soočite s smislom življenja, kajti zelo ste vredni dobrega življenja, da se v partnerskem življenju na poseben način kot žena izpolnete, uresničite v tem kar dejansko v vsej svoji globini lahko postanete. Podobno kot želod, v katerem se skriva mogočni hrast. Vi lahko postanete vrhunski človek, izberite to, izberite življenje,pravico imate, do sebe ste dolžni to storiti, to je vaša naravna danost, kateri smete reči DA.
Partnerju odkrito povejte kako vidite stvari in, da je sedaj trenutek, ko lahko izbere kaj mu je dragocenejše Vi, vajin odnos ali igrice.
V enem tednu, brez odlašanja, brez ovinkarjenja, brez smiljenja… Odločno v duhu ljubezni oba stopita pred dejstvo.
Vse drugo, partnerja le podpira v njegovi rutini, ki ni produktivna v dobrem.
Toliko na kratko in morda, odzovite se še kaj, niste sami.
Mir in dobro.

Lp.Js sm tut nekako zasvojen z računalnikom in bi se rad odsvojil ker nocem biti tisti ki ne bi imel nic od ”lajfa” star sem 11. problem pa je v tem da sm z dneva v dan vec na racunalniku in kar me najbol privlaci h tem je tista igra League of Legends…prosim za kak nasvet sedaj bom probal s tem da 1 tedn ne bom gor…Moji starši me pri tem ne podpirajo da bi cele dneve igral zato igram na skrivaj…tega ”geekanje”so me pa naučili sosedje ki so že bistveno bolj zasovejni…Starši mi na približno vsakih 5 mesecev kaj dobrega kupijo ker jih izsilim…in tako sem z dneva v dan bolj na računalniku skoraj tako dobre stvari imam kot lahko vidite na teh ta velikih lan partyjih kot so :logitech g110 gaming keyboard,razer death adder gaming mouse,podlaga razer goliathus…Hvala za use nasvete

1. V tvojem prispevku sem videl zapis: »bi se rad odsvojil ker nocem biti tisti ki ne bi imel nic od ”lajfa”«.

2. Iz zapisa je moč razumeti, da vidiš problem v tem, da si kot je zapisano: »z dneva v dan vec na racunalniku in kar me najbol privlaci h tem je tista igra League of Legends…«

Spoštovani, v prvem delu te je lepo videti v spoznanju, da to pošetej, ta zasvojenost ni življenje, ki si ga vreden in, da obstaja nekaj bolšega. Kaj pa je tisto boljše, kaj je tista prioriteta, ki ti daje smisel svojega obstoja… komu želiš to dobro za katerim hrepeniš… kdo je to, je to oseba, si to Ti?
V drugem delu je zapis, ki govori, da vidiš problem v računalniku, v igranju iger…
To si si mislil že mnogo prej, nekaj na tem področju si že verjetno poskušal in nič. Kako to?

Problem ni tam kjer ga vidiš, in ko to rešuješ ne rešuješ ničesar, le tavaš, le nekaj drugače delaš rezultatov pa ni. Kje je torej problem? Pa sploh je kje problem? Čemu vidiš v svojem početju problem? Čemu se želiš znebiti takšnega NAČINA ŽIVLJENJA? Kaj ti manjka, za čim bolj polnim bolj trajnim, bolj vrednim hrepeniš? V čem vidiš polnost življenja?
Si želiš postati vrhunska oseba, ki ve kaj hoče, si želiš postati moški , ki se spoštuje, ceni, ki se zaveda da je na pravi življenjski poti v radost bivanja?
Kam te vodi pot po kateri hodiš? Pri takšnem zaenkrat nerešenem primeru, ki ga imaš ti je dobro pogledati in se zamisliti nad svojim življenjem. Kje si tukaj ti, kaj se tukaj dogaja tebi, kdo si tukaj Ti?
Tukaj ti lahko »natrosim« kar nekaj nasvetov, toda dokler ne boš našel smisel jih udejaniti je vse zamanj. Kako boš našel smisel?

Ne glede na to kaj si počel in še počneš, je ta trenutek čas, da SI PRIZNAŠ dejstvo, da si prišel v obdobje, ko si zmožen prevzeti odgovornost za svoje življenje in to je TEBE vredno dejanje, saj si v vsem svojem bistvu dragocenost za katero se je vredno zavzeti, jo ohranjati v vsej svoji enkratnosti in neponovljivosti. V tej odgovornosti , moškosti , ki je že premoreš je zavedanje, da so tukaj starši in njihovo poslanstvo, kot bo morda nekoč tvoje. Poslanstvo želeti svojemu otroku dobro v življenjeu.
Da boš lažje prešel v to bolj odraslo obdobje in prerasel to otroškost, je vredno, da dvigneš glavo, odkriješ v sebi pogum, si začrtaš načrt, kako boš v svoje življenje povabil ljubezen do sebe in so človeka ter na takšen način s tem dejanjem » spodrinil« star način življenja.
PRIZNANJE sebi in staršem! Resnica osvobaja, ti daje novo podlago za trdno pot naprej.
Na list si zapiši točke, dejanj kjer varaš najprej sebe in posredno starše ter to odkrito podeli s starši. Pojasni jim, da to delaš zato, ker si spoznal, da si vreden bolj dostojnega, bolj vrednega, bolj polnega (ne lažnega) življenja, da si spoznal, da pri svojih letih zmoreš, da si vreden narediti obrat na dobro, plemenito življenje, da hočeš biti ponosen nase, da hočeš stopiti na pot, ki te bo vodila v zrelega možatega moškega, ki se v življenju zna nositi.
Živi pogum, ki je v tebi in prodaj po simbolični ceni vse igerce, ki jih imaš, računalnik si spravi v red, da boš tudi ti okušal red, ki si ga vreden. Točno sedaj je pravi trenutek za to, joj ko bi vedel, da je iz tebe v življenju lahko še zelo veliko. Stopi na to pot, to novo pot, ki te vodi k temu dobremu. Bodi drzen v tem dobrem, podalo se ti bo. Odkrij v sebi vrhunskost in jo začni živeti. ZBUDI se iz te ujetosti, sprejmi dobro za katerim kliče tvoja dobra, plemenita notranjost – globina – bistvo tebe.

Glede na tvojo korajžo menim, da boš odpisal v kratkem in podelil z nami svoj začetni uspeh, svojo zgodbo o začetku pravega uspeha. Glej naprej, ne tarnaj tako močno nad preteklostvo, glej v to kar lahko postaneš… Si že kdaj pomislil kako je videti sebe kot vrhunsko Osebo? Še ne? Potem pa začni sedaj.

V pričakovanju tvojega odziva te lepo pozdravljam.
Verjamem da zmoreš
Hagioasistent v Centru za boljši svet, Domen Plavčak, [email protected]

Spoštovani,

upam, da je forum še aktiven. Tudi mene računalniške igre zelo veselijo in se po določenem času igranja prav zasvojim z njimi – vlečejo me, nisem zadovoljen, če ne zmagam in zahtevam čedalje večje dosežke…
Star sem 33 let, torej nič več rosno mlad, pa se kljub temu zlahka zasvojim z računalniškimi igrami.
Vendar pa nimam občutka, da preko računalniških iger skrivam kakšne probleme ali pa se jim izogibam. V bistvu so mi samo zelo prijetne. Ne gre za izogibanje problemom – razen mogoče to, kako zapolniti prosti čas, ki ga imam očitno preveč.

Pozdravljen 53453!

Računalniki in računalniške igre so še vedno dokaj mlad izum in na temo zasvojenosti s tovrstnimi sredstvi je še zelo malo raziskanega. Koliko je zdravo in koliko ni, kje se neha zabava in začne težava? Kako je pri otrocih? Internet je danes nuja, brez njega ne gre. Kdaj vemo, da ga nimamo več mi v oblasti ampak on nas?

Premalo podatkov imam, da bi ti lahko rekla kako resen je tvoj problem. Ali svoje obveznosti redno in odgovorno opravljaš? Ali zaradi računalniških igric zamujaš v službo oz. celo ne prideš? Imaš dolgove? Opažajo tvoji bližnji, da imaš težavo? Poskušaj si iskreno odgovoriti na ta vprašanja in morda ti bo slika potem bolj jasna. Za resen problem gre običajno takrat, ko spremembe v tvojem vedenju opažajo tvoja družina, prijatelji in služba. Ko jim prikrivaš dejansko situacijo in jim lažeš glede tega, koliko časa preživiš za računalnikom, ko nastajajo zaradi tega dolgovi.

Takole na hitro pa bi rekla, da imaš bolj verjetno težavo s kvalitetnim preživljanjem prostega časa. Lahko se celotna zadeva ustavi že na tej točki, lahko pa napreduje in se razvije v odvisnost, tako kot vsako škodljivo vedenje. Vse pa je odvisno od tebe. Prav zato me najbolj skrbi tisti del, v katerem omenjaš, da zahtevaš vedno večje dosežke. Koliko si pripravljen žrtvovati za te dosežke? Spanje, zdravje, prijatelje, družino, družbo, službo? Koliko zanemarjaš druge stvari na račun računalniških iger?

Predlagam ti, da se nekaj časa opazuješ in zapisuješ, koliko časa preživiš za računalnikom in čemu ga namenjaš (forumi, novice, elektronska pošta, igrice). Preveri, koliko tega časa je bilo bilo v resnici nujnega (npr. elektronska pošta) in koliko zapravljenega. Kaj bi lahko počel v tem času? Mogoče si postaviš rok – recimo 1 ura časa za brezzvezne stvari na računalniku, potem pa ga za tisti dan izklopiš.
Pomisli, kaj te je veselilo v preteklosti, morda bi obudil kakšen star konjiček ali začel novega. Zagotovo pa, če želiš resnične spremembe v svojem načinu življenju za to potrebuješ ogromno samodiscipline in volje.

Želim ti veliko obojega!

Tadeja Janežič