16- letnik, trava, diler…
Lepo prosim, če mi kdorkoli tudi tukaj lahko svetuje kaj naj naredim, kako naj se obnašam…imam 16 let starega sina in je redni kadilec trave, to on pove čisto enostavno in v lastnem prepričanju, da je to početje čisto v redu, da kadijo itak vsi, da smo samo njegovi starši nerazgledani, butasti ker tega ne razumemo, nasprotujemo…. poleg tega sem našla v njegovi sobi par zavitkov posušenih gob in par roza tabletk- to vse je romalo v wc, za te zadeve je razložil, da je samo nekomu usluga, da niti ne ve kaj je v foliji in, da bi moral to robo ta dan oddati neki osebi, katera se pač časovno ne more prej prikazat v Lj… Po določeni kazni, da danes zvečer pa ne sme ven se je zaprl v sobo in po telefonu govoril z eno prijateljico… boli mene za dnar, za robo… sem premišljeval, da bi se kar ubil zato, da bi bilo očetu žal, ker me ni pustil ven… bojim se, tega je sposoben, ne iz obupa ampak iz hudobije. Pred časom sem iskala nasvete že pri svetovalki v csd pa je bila prej kot ne napačna odločitev, da sem tja sploh šla. Nisem dobila ne nasveta ne smernic, samo zapisala si je par stvari in rekla naj jo obveščam kako bo…
Pozdravljeni solzy,
dandanes je trava res tako razširjena, da se marsikateri starš tudi pri rednem kajenju njegovega otroka vpraša, ali že pretirava, saj mladi dostikrat odvrnejo, da je to nekaj popolnoma normalnega in da to počnejo vsi. Pa je to res? Obdobje pubertete, adolescence je odkrivanje lastnih vrednot, čemur po navadi sledi zavračanje nekaterih starih in bodimo iskreni, res marsikateri mladostnik tudi poskusi kakšno ilegalno substanco ali pa pretirava z legalnimi, ki so prav tako nevarne, ampak kje je meja? V veliko primerih že sami starši začutite, kdaj to ni več zdravo in varno in kdaj mladostnika odnaša, za kar je lahko več pokazateljev – šola, hobiji, zdrave dejavnosti, odnosi, način komuniciranja in še in še. Ko pri nekomu začne prevladovati “negativna” plat in izgublja vsakodnevno življenje, je potrebno kot starš tudi odreagirati in se z mladostnikom pogovoriti, mu postaviti meje. Lahko je v ozadju tudi stiska, ki jo mladostnik doživlja v tem turbulentnem obdobju, tako da se je dobro z njim tudi pogovoriti, ukrepati.
V našem Programu za otroke in mladostnike, katerega namen je preprečevanje zasvojenosti, delamo ravno s takimi mladostniki in njihovimi družinami, saj gre tukaj za širši kontekst celotne družine. Lahko pokličete za neobvezen pogovor, ali samo mogoče svetovanje po telefonu na številki 01/425 12 14 ali 051/642 074, kjer bo več prostora za pogovor.
Upam, da vam odgovor ponuja vsaj nekaj opornih točk za nadaljnje ukrepanje,
odgovarjala,
Špela
solzy, lepo pozdravljeni
na tem forumu se velikokrat znajdejo panične mame, ki so dobile svojega mulca s pol grama trave in že načrtujejo pošiljanje za 10 let v najbolj oddaljeno komuno, kar jih je.
Ne pretiravajte.
Najprej bom malo pošpekuliral; iz vašega zapisa sklepam, da je vaš sin priložnostni drogeraš, ki kdaj za vikend čvakne kake gobice ali pa kakšen ecstasy, pa zraven kakega proda še kakemu prijatelju, ravno toliko, da pokrije svojo porabo in ima zraven še za kako pivo. Vse skupaj ni nič kritičnega (ne ga v komuno pošiljat, prosim vas, uničili mu boste življenje s tako potezo), je pa morda čas za resen pogovor o zadevah.
Vaš problem je pa tole: o stvareh nimate pojma in se zato o njih niste sposobni pogovarjati. Preden greste v pogovor z njim, se dobro informirajte. Preberite nekaj literature o norih gobah, travi in ecstasyju, morda bi bilo dobro takole se še malo poučiti o malo resnejših drogah, kot so kokain, speed in na koncu heroin. Vzemite si čas, uporabite google, najdite literaturo, ki poudarja škodljivost teh drog, kot tudi literaturo, ki te droge zagovarja in poudarja njihove dobrodejne učinke (ja, tudi ti obstajajo). Na podlagi te svoje raziskave si ustvarite stališča in šele potem pojdite v pogovor z otrokom. Pozabite vse dogme, ki vam jih je v glavo vsadila družba. Ne iščite samo literature, ki drogam strogo nasprotuje, saj je ta ponavadi polna buč. Najdite več nasprotujočih si virov in sami izluščite, kaj je relevantno in kaj ne. Najmočnejše argumente proti jemanju drog boste našli v literaturi, ki o drogah piše nevtralno, ali pa jih celo zagovarja.
Tako oboroženi pa se le podajte v pogovor s svojim otrokom. Mirno, brez prisile, brez dretja in običajnega starševskega vsiljevanja mnenja pojasnite svoja stališča in jih argumentirajte s podatki iz literature, ki ste jo prebrali. Ne prodajajte mu dogem, ne tulite običajnih protidrogeraških floskul, izogibajte se parol, gesel, rekov in podobne propagandne navlake. Predstavite mu znanstveno dognana, empirično in statistično podprta dejstva. Dajte mu čas, da stvari tudi sam prebere in preštudira. Naj si svoje mnenje ustvari sam. Če boste pravilno ukrepali, bo sam, po svoji volji stopil na pravo pot (pa četudi je to pot, na kateri bo kdaj pokadil kak joint).
Če znate angleško, bo vaše internetno samoizobraževanje lažje. Priporočam tele strani:
erowid stran o vseh drogah[/url]
lycaeum stran o psihadeličnih drogah[/url]
shroomery stran o psihoaktivnih gobah[/url]
opiophile forumi o opioidih
forum za pomoč odvisnikom od opioidov[/url]
Usedite se, pobrskajte po straneh, najdite relevantne dokumente, potem pa si vzemite čas in podrobno preberite čim več materiala.
Pa vso srečo vam želim 🙂
Še tole bi rad dodal;
Takšnele izjave: “To ni moje”, “ne vem, kaj je v foliji”, “to bi moral nekomu oddati”, “samo spravljeno imam za prijatelja”, so vse same laži. Ne verjemite jim. Mulc dobro ve, kaj ima spravljeno (saj ni debil, da bo sprejemal in spravljal neznane snovi) in po vsej verjetnosti je roba njegova last (prijatelju ne daš robe za spravit, ker jo bo zelo hitro sam skonzumiral).
S takimi izjavami vas ima za neumno. Postavite ga na svoje mesto in mu ne dovolite, da se tako obnaša do vas. Če že mora lagati, naj si vsaj izmisli laž, ki ne bo žalila vaše inteligence.
Tanjin zapis je vreden ogleda, še več, posluha.
Starši se večkrat srečamo pred izzivi, ki nam delajo preglavice in zaskrbljenost, kako naprej. Vredno in dragoceno je uporabiti takšne informacije, možnosti, ki so nam na razpolago.
Spoštovana solzy , pišem kot opazovalec, kot starš, kot volanter…
Sporočam vam, da navijam za vas in, da vas kar nekako razumem in želim, da skupaj s Tanjo in sodelavci odkrijete način, kako najbolje naprej.
Zagotovo pa bom vesel še kakšnega vašega odziva.
Srečno, D.P.