Sem starš 19 letnika, ki je zadnji 2 leti zelo spremenil svojo osebnost. Tega sam ne vidi, kot nasprotnika vidi vsakega,ki mu želi dobro in mu pove resnico. Menjava razpoloženja konstantna, brez volje, konkretnih realnih ciljev, hobija,volje niti da bi si pospravil sobo, z nami ne hodi nikamor že 2 leti, ne spoštuje domačih pravil, kjot da mu je popolnoma vseeno za vse, kot da je čustveno otopel in ga ne gane nič, medtem ko sam govori v obraz takšne stavke, da se moramo “sestavljati” nekaj dni. itd.Odnosi so zelo slabi, ne želi nobenih pogovorov, vedno znova beži od njh oziroma ga spravijo popolnoma iz tira.Ker gre študirat, vidi rešitev v odnosih le v tem, da bo šel od doma in stanoval v kraju študija. Doma upornik, zanika dejstva, svoje starše vidi kot nasprotnike in tiste ki mu uničujejo življenje, ki so ga pripravili tako daleč, da je zelo nervozen in se jim upira na vsakem koraku.
Toliko na kratko, sedaj pa vprašanje; v kuhinji imamo manjše prozorne vrečke (cca. 25×15 cm),ki so zavite v rolo. Že nekaj časa opažam, da so te rolice vedno znova na drugem mestu (moj otrok je zanikal uporabo), ene smo najdli v njegovi sobi na mestu,ki ga ima “pod ključem”, včeraj pa smo po naši odsotnosti našli eno rolico vrečk na polici balkona (na balkonu v času naše odstotnosti tudi kadi).
Jaz imam občutek, da se uporablja ta vrečka morda za travo….
Svojega otroka vidim, da je šel zelo navzdol, on vidi to drugače, pravi da je šele zdaj samozavesten in da ga ne prizadene več nekaj kot včasih, da ima svoje mnenje,…
Prosim za izkušnje in hvala.

Pozdravljeni,

Zanimivo kako ste opazili. ,da se vrecke premikajo po stanovanju . Odlicno opazovanje !
Sedaj pa tako: -ce je zelo razdrazljiv zna biti tudi kaksen herion ( ali kaksen substitut-nadomestek )-poglejte mu zenice-na heroinu in opiatih so izredno majhne. Pri svetlih oceh se da lazje opaziti.
-ce je bolj sproscen in kadi travo/hasis , zenice so normalne do rahlo povecane velikosti ;
-ce je napet in uhitran in jemlje kokain , amfetamine/speed , zenice so zelo povecane.

Vsekakor vidim , da opazujete svojega otroka in to je lepo . Sicer sem sama mati osnovnosolskega otroka. Sama pa imam zal bogate izkusnje z drogami.

Najdite neko svetovalnico ali psihologa/psihijatra. Osebno sem probala vse in na koncu sem sama prisla do “srecnega konca”. Trajalo je pa mnogo let.
Vendar mislim,da vasemu sinu ne gre tako slabo. Mene je pri 14letih en tip z iglo z heroinom zadeval. Tako,da le primite hudica za roge
Zatrite v kali , ce se le da. A saj veste kako se rece :” Bogu je vse mogoce.”

Hvala Yello. Normalno, da starš opazuje in je pozoren na vse, včasih imam že občutek, da pretiravam,ampak vedno znova me določeno vedenje postavi v isti položaj. Žal moj otrok vse kar mu rečem zavrača in me zato obsoja, govori mi take grde stvari, kot da nima čustev in obrača vloge kot da je on neka žrtev mojega psihičnega terorja. Tudi ko mu npr. neko njegovo laž dokažem, ni reakcije, kot da mu je vseeeno. Dozdeva se mi tudi, da včasih nekako počasi govori, drugače kot ponavadi. Vem tudi da pije alkohol, čeravno se to njemu zdi normalno, meni pa daleč od tega (npr. nekaj piv na dan). Dejansko laže sam sebi in v to verjame. Popolnoma sem nemočna, saj me ne upošteva, ne sliši in vse zanika. In vem, da ko ga bom vprašala zakaj so bile vrečke tam, bo verjetno rekel, da jih on tja pač ni dal oziroma nekaj v tem stilu. Z njim so o težavah skušali govoriti tudi drugi, vendar je rezultat 0.
Prebrala sem ogromno, tudi knjigo Zlatka Blažiča, vendar sama se počutim nemočno, kot da to ni več “moj otrok”, temveč popolnoma druga oseba. Res ne vem kako naj mu pomagam in kako naj pomagam sebi, ker sem s tem obremenjena in se mi že vse vrti okrog te skrbi; hkrati jeze, razočaranja, nemoči in strahu za otroka,ki ga ljubim z vsem srcem. In čutim, da tega ne bom mogla več dolgo prenašati, po drugi strani pa me je strah, kako bo ko bo/če bo, stanoval sam.

Pozdravljeni se enkrat,

Kot prvo moramo vsaj nekako probati biti manj vsiljiva in sploh pa ga cim manj kritizirati ( ce sem prav prej prebrala,ste rekli ,da vas sin namerava na faks ). Bodite mu podpora ne pa samo oporba in napadalec. Osebno travo kadim se naprej-pravzaprav sem jo zacela po 10 letih- zato,da se izognem kakrsnikoli kemiji/tabletam za spanje in sprostitev.
Vsekakor pa ze samo tako obnasanje ni uredu. Probajte z kaksnimi svetovalci, samo ne si toliko zelo jemati k srcu,vsaj ne ,ce je trava. Rajsi glejte , da bosta z sinom v dobrih odnosih in da mu pomagate na pravo pot.

Lp

Draga mama, tukaj pa boš morala biti zeeeelo močna in vstrajna. Žal to je prvo kar je treba povedati glede na prebrano. Današnja mladina je itak sama po sebi naporna, ko pa se pojavi še opisan način obnašanja, je to dovolj, da je zadeva zrela za “alarm”. Vse opisano še kako kaže na neobičajno življenje tvojega sina. Ni normalno, da pri teh letih dnevno konzumira pijačo, kadi, a KAJ kadi? To z vrečkami ziher ni normalno in nekaj pomeni. Kaj, žal ne znam zagotovo odgovoriti, ker tovrstnih iskušenj “k sreči” nimam…Imam pa na žalost vrsto drugih, še težjih, žal…Njegovo obnašanje vsekakor potrjuje tvoje ugotovitve, da se z njim nekaj dogaja. Izmika se pogovoru, seveda, čim manj tem bolje, tako mu ustreza. Da ga pustite na miru, da bo lahko “počel svoj lajf”…Osornost, neinteres, neprijaznost, odtujenost, vse to je ZAGOTOVO posledice nečesa! Česa, to bo pa treba ugotoviti. Počasen govor, še kako zelo mi je to poznano…Posledica zadetosti!!!
Če smem predlagat, je ni druge, kot ga postavit pred dejstvo. Ali tako, ali pa adijo. Zakaj tako drastično? Iz prebranega izhaja, da imate glede na vložen trud sami in tudi vsi tisti, ko so vam pri tem pomagali, rezultat 0, kot sama navajaš. Enostavno se z njim vsest za mizo, če mu je všeč ali pa ne, in vas MORA poslušat. Postavit pogoje bivanja pod vašo skupno streho, v kolikor jih ni pripravljen sprejeti, lahko mirno odide skozi vrata “na svoje” glede na svoja leta. Draga mama, kako si predstavljaš, da boš živela, ko bo šel sinko študirat? Ti boš dan na dan garala za gospodiča, ki ti še prijazne besede ne privošči, tvoj denar pa mu seveda diši, on pa bo fural po svoje. In nikakršna kontrola ne bo mogoča…Torej je sedaj še zadnja prilika, da se mu KONČNO postaviš po robu, jasno in glasno postaviš, poveš ali napišeš hišna pravila. Tako se to naredi. In boš videla njegovo reakcijo. Vse prevečkrat smo starši tako zelo pametni in otroke ujčkamo, jih skoraj na kolenih prosimo za malo dobre volje in prijaznosti. Če so otroci “normalni” je to itak samo po sebi normalno, da smo njihovi prijatelji in da se z njimi čim več pogovarjamo, da smo jim v oporo in vse kar pač spada zraven. Ko pa je v hiši situacija, kot je tvoja, ni več heca! Je treba odreagirat in nič druga ne pomaga. Vem, da se bo komu to zdelo morda neumno, a verjemi draga mama, da vsak stavek podoživljam s teboj in ti razlagam iz lastnih izkušenj, kajti vse zgoraj opisano se je dogajalo tudi v naši hiši. In to veeeliko let, (in še ni čisto konec, še vedno se borimo, čeprav je sedaj nekoliko lažje) preden smo prišli na drugo “štimungo”. Nismo delali na svojo roko, ampak s strokovno pomočjo in njihovimi nasveti. Še enkrat povem, ko pride tako daleč, je treba nastopiti odločno in ne odstopiti od zahtevanega. Vem, da se ti bo trgalo srce, da boš jokala, da boš prepričana, da tega ne boš zmogla…A boš, verjemi m! Samo to imej v mislih, da boš s tem pomagala svojemu otroku nazaj v svojo družino iz katere je očitno že zdavnaj “ušel ” v svoj svet…Ne bo se rešilo čez noč, trajalo bo, a vse je odvisno od tebe draga mama, ker gre za tvojega otroka. Več boš naredila zanj, ko ga boš postavila pred “biti ali ne biti”, kot pa, da mu boš dala vse dobrine tega sveta, s tem pa neposredno dosegla in pripomogla k temu, da bo lahko še naprej lagodno živel in še globje lezel v to, v kar je zabredel. Oprosti na tikanju, a zgodbi sta skoraj enaki…Pa srečno!

Trda roka, edino prav. Ultimat: ne dotikaj se več plastičnih vrečk, sicer…

oprostite radi nacina pisanja,nazalost neznam drugacije,isto tako droga je moja dugogodisnja sreca i patnja,a ti prekmurc nemas pojma,jesi ikad izgubio prijatelja/cu radi toga jer je roditeljima neko savjetovao da okrene leđa svome djetetu,vidis ja sam puno prijatelja ispratio na oni svijet radi takvih savjete a oni koji su ipak otisli na ljecenje su dobili hepatitas i sl bolesti radi toga jer su neko vrijeme proveli na ulici,draga mama i vi ste previse naporni,oprostite da vam to moram reci,sigurno sinu pregledajete sobu kad je on vani,kad dođe kuci gledate ga s sumnjom da je drogiran,vjerujte da on to sve vidi i osjeti i to ga jos vise udaljuje od vas,tesko je reci sta vam sin koristi ako uopce nesto i koristi,vi ga najbolje znate i moracete mu dati puno ljubavi i razumjevanja,iako vam on to nece odmah uzvratit,moracete biti i takticni i postaviti pravo pitanje u pravo vrijeme,i nemojte zaboraviti da vam sin ima 19 god.i da su decki tih godina takvi,tj naporni,ne zele razgovarati s roditeljima i naravno popije se i neka piva,nije radi toga on los decko.negovorim da ga pustite da radi sta hoce,ali ga nemojte preopteretit vasim sumnjama i frustracijama,budite tvrdi ali puni ljubavi i razumjevanja.

Dragi moj predhodnik, pa še koliko pojma imam…Stojim za vsem napisanim, ker je prav vse doživeto na lastni koži! Razumevanje in ljubezen daješ otroku “v drogi” toliko časa, dokler ne zmanjka zadni cent v hiši za njegove pufe, dokler nisi sesut do konca, ko bi sam najraje umrl od nemoči, ko gledaš kako tvoj lastni otrok propada pred tvojinmi očmi. KAJ MU POMAGA VSA LJUBEZEN SVETA, KO JE ZADET IN BI ŠE LASTNO MATER PRODAL ZA ŠUS!? Prav nič!!! Je ne vidi, je ne čuti, ničesar ne čuti, želi doseči samo svoje, pa makar preko trupla…Samo drastično poseč v nastalo situacijo in pri tem mora ostat! Tukaj ni druge rešitve. Po desetih letih agonije pa me ne boš prepričal o kakšnem drugem načinu…Srečno!

Vrečke se uporabljajo predvsem pri vdihavanju lepila ali bencina. Osebo, ki vdihuje bencin, se ponavadi zavoha na daleč, tako da to verjetno ni to, lepilo pa se težje zavoha in ga uporabniki ponavadi precej lažje prikrijejo, je pa precej dražje, zato vdihovalci lepila ponavadi sčasoma preidejo na bencin.

Začarani krog123, na vašem mestu bi bil pozoren predvsem na lepilo.