ali je še sploh kaj upanja???
Hči stara 30 let. Z odvisnostjo začela pri 18. letih. Bila na DTO, v dveh komunah, v raznih programih, ničesar “pripeljala” do konca. Dvakrat se zaposlila, desetkrat abstinirala, vse je že kazalo na “najboljše”, a na koncu se vedno znajde na začetku…Vzdrži popolnoma v redu mesec, do mesec in pol…
Čisto smo že obupani, ker smo se res trudili z njo in sodelovali vsepovsod, a nikakor se nam ne izide…Vse skupaj se vleče že celih deset!!! let in smo že čisto brez moči…
Ali je še kaj upanja???
Upanja za kaj? Za normalno življenje ali abstinenco za vsako ceno? Popolna abstinenca je po dolgotrajnem jemanju opiatov pogosto nerealen cilj. Poleg tega so ciklusi fizične odvisnosti in detoksikacij šok za telo odvisnika, stalni vzponi in padci pa izjemno huda psihološka travma za odvisnika in njegove bližnje. Smiselno se je vprašati kaj prinese najvišjo kakovost življenja v dani situaciji, in če je za “normalno” eksistenco, stabilno emocionalno stanje, zaposlitev in socialno funkcionalnost potrebna permanentna substitucijska terapija, zakaj ne?
Po kakšni logiki je diabetik, ki mora dnevno jemati insulin moralno OK, pasivni odvisnik, ki mora za svojo stabilnost jemati npr. metadon pa moralno zavržna smet od smeti nesposobna normalnega življenja, ker naj bi mu opiati tako spremenili možgane, da je zdaj zmožen samo še kraje torbic, prostitucije in obsojen na življenje pod mostom?
Včasih smo rekli, da upanje zadnje umre.
Zaradi tega, kaj vse smo ža dali čez in zaradi globljega pogleda v to, kaj sploh upanje je, lahko sedaj trdimo, da upanje nikoli ne mine, ker je to postalo našim očem kot dejstvo, ki je dejstvo.
Spoštovana “prekm”, dovolite, da vas v svojih mislih, besedah… s spoštovanjem izgovarjam
, kličem z trdna mati (trdna m.)
Prosim vas, če lahko navedete v katerih programih, komunah ste bili, ali je zdravljenje potekalo do konca dogovorjenega termina, kako je potekalo vaše sodelovanje in morda še koga iz družine, kako bi svojo hči opisali kot osebo in kako jo doživljate, je bil kakšen večji dogodek , ko je hči imela 18l ali že malo prej…?
Ljudje s podobnimi težavami so našli “kanal” po katerem so bili pretočni za zdravje in so se osvobodili, zato verjamem, da je lahko tudi v vašem primeru še dober konec.
Če boste malo več napisali, lahko napišete tako, da bo vsem bralcem vidno, lahko pa kliknete pri zgoraj mojem D.P. kjer piše zasebno sporočilo in boste pisali samo meni.
Niso potrebne preveč podrobnosti, le nekaj “mozaikov” iz poti življenja.
Pričakujem vaš odziv ga. trdna m.
Seveda. In ne le to, raziskave zadnjih let, sploh od začetkov uporabe t.i. funkcionalne magnetne resonance, kažejo v smer permanentnih sprememb ob dolgoletni uporabi drog, pri nekaterih (kokain, meta-amfetamin) pa so te spremembe že nesporno dokazane in žal ireverzibilne.
Z drugimi besedami, ne gre tu samo za vprašanje želje in volje, vsej neuroplastičnosti možganov navkljub je včasih vrč pač razbit in namesto lepljenja koščkov se je bolj smotrno usmeriti v nadomestno rešitev.
PREKM
Vse to kar se hceri godi.. je zato ker ona tako hoče in največja žrtev so potem družina.. ti. Če nebo ona nekaj na sebi spremenila bo ostala vedno takšna kakršna je. Ne ti ne tvoj partner, ne brat, sestra, babica, dedek, stric ali bog je nebo spremenil. Ti ji seveda lahko svetujes komuno oz. jo spodbujaš držiš močno podporo.. ampak če ona sama to noče ji nemoreš nič.. Če ona pride z komune po 3letah in spet pade v droge.. je to zato ker sama tako hoče. To je želja po drogi ki se je lahko braniš 1mesec? pol leta? 1 leto? 5 let? ali enkrat bo film počil in boš padel nazaj. Težko je pozabiti ta nebeški občutek ki ti ga da heroin, ampak ko pomisliš na vse te slabe stvari kaj prinese heroin je nenormalno, sama veš kaj prinese droga zato nebom pisal o tem. Malo si napisal/a o situaciji… Če živi pri vas ji dajte ultimat.. Sprememba ali pa ven z hiše.. Če boste samo govorili ja nekako bo šlo in jo podpirali pri njenih bednih idejah nebo nič s tega.. temveč slabše. Ker narkomani razmišljajo drugače.. In če se pri 30letih nebo spremenila se tudi pozneje nebo.. Žalostno ampak resnično.. Povem ti da sem to vse skup dal skozi.. in tocno vem kako je vaši hčeri..
Javi se in vso srečo!
Moje mnenje, na podlagi dejanskih, tudi lastnih, izkušenj = popolna abstinenca (torej biti, kot temu radi rečejo, “čist”) je po dolgoletnem jemanju opiatov običajno nerealen cilj, možganska kemija je enostavno preveč porušena. Z detoksikacijo sicer lahko prekinemo fizično odvisnost, to ni preveč težko, vendar s tem problema nismo rešili, ni nujno, da vzpostavimo stabilno emocionalno stanje. Oseba je v začetni fazi sicer lahko rahlo evforična, občutek osvobojenosti itd., toda kmalu se vrne stanje malodušja, pomanjkanja življenjske energije, sistemi v možganih zadolženi za občutek zadovoljstva, za osnovno psihično zdravje, ne delujejo enako kot pri zdravem človeku.
Posledica so recidivi, občutek neuspeha, krivde…, vsaka naslednja detoksikacija je za telo in duha težja. Če je stanje tako, se zdi bolj smotrno priznati realnost in poskusiti s substitucijsko terapijo (metadon, substitol…), če si oseba seveda želi prekiniti s t.i. aktivno odvisnostjo, z uporabo nelegalnih drog. Metadon omogoča odvisniku, da se psihično in fizično počuti enako ali zelo podobno kot zdrav človek, lahko si najde zaposlitev in ustvari socialno mrežo. To med aktivno odvisnostjo ni mogoče, ker gre za obsesivno-kompulzivno motnjo, odvisnik živi dobesedno samo za naslednjo dozo, to je edini smisel obstoja.
Stotine študij dokazujejo, da lahko tisti, ki želijo prekiniti aktivno odvisnost, z metadonom normalno funkcionirajo, analogija z astmatiki ali diabetiki je povsem na mestu, možgani pač ne proizvajajo dovolj endorfinov, receptorji so desenzitirani, sistem ne dobiva dovolj dopamina itd.
Vse to je jasno tudi zdravnikom, zato se pri dolgoletni odvisnosti redko sploh poskuša s polno abstinenco Problem so pogosto starši, ki v bolezen odvisnosti poleg vseh drugih težav dodajo še neko moralno komponento, kot da človekom nekako ni dovolj dober, ne kaže dovolj želje ali volje, če jemlje metadon in ga silijo biti “čist”, ker je percepcija, da je alternativa pač “nečistost”.
Malenkost.
Če hočemo dejansko reševati problematiko prepoveadnih drog in odvisnosti, s kateregakoli aspekta, je za začetek nujno na pojave gledati realno, brez stereotipov in predsodkov.
Doktrina t.i. vojne proti drogam po 50 letih borbe ni prinesla nikakršnih rezultatov. Droge in odvisnikov je več kot kdajkoli, stroški za davkoplačevalce še nikoli niso bili višji, organiziran kriminal ni bil še nikoli močnejši, po zaporih (sploh v ZDA) pa gnije milijon nenasilnih ljudi, ki so jih “ujeli” z ogorkom džointa. Tudi zato vedno več najbolj uglednih strokovnjakov ne le s področja odvisnosti, tudi ekonomistov, politikov, celo policistov, drugih borcev proti drogam itd. zagovarja dekriminalizacijo vseh drog (kar seveda ne pomeni, da je heroin naprodaj v Mercatorju) in destigmatizacijo odvisnikov.
Naš model realnosti v veliki meri oblikujejo mediji in popularna kultura in tudi tu se časi spreminjajo. Ni naključje, da sta glavna protagonista dveh izjemno popularnih TV serij (Dr House in Nurse Jackie) funkcionalna odvisnika, celo super uspešna in moralno neoporečna. Še nekaj let nazaj bi ju definirala izključnno njuna odvisnost – lik je bil džanki in s tem je bilo povedano vse;.laže, krade, misli samo na naslednji odmerek in je zanj pripravljen storiti vse, zato mora biti kaznovan (še v filmu Requiem for a Dream protagonistu-odvisniku na koncu odrežejo roko, sicer zgodba ne bi imela dovolj vzgojne poante).
Na drugi strani se z razvojem tehnologije in miselnimi preskoki spreminja tudi razumevanje in posledično zdravljenje bolezni odvisnosti. Sicer je res, da je to s seboj prineslo tudi celo vrsto “čudežnih” zdravil in terapij, toda vsaj nekatere se zdijo potencialno obetavne celo za zdravljenje dolgoletne odvisnosti.
TRDNA M. , pozdravljkeni!
Tukaj, kjer je moj odgovor, je na vrhu na levi strani zapis: D.P., takoj zraven na levi strani, v oklepaju, pa zapis: “Odgovor preko zasebnega sporočila” .
Kliknite na ta zadnji stavek in odprla se vam bo rubrika za osebno sporočilo.
Mislim na vas.
D.P. Iskreno se opravičujem, mogoče sem “štor”, a kakorkoli se poklika se prikaže spodaj kupirano in nikjer ni “zasebno sporočilo”.
Zelo bi radi kontakt z vami, prosim!
Forum: DROGE? POMOČ!
Podrobneje Seznam forumov Seznam tem
D.P. [ Prikaži vsa sporočila ]
E-naslov:
Skrit
Moji MON podatki
Spol:
Moški Stan:
Poročen/a
Zaposlitev:
da
Knjige:
pdg,psih,hagioterapija,duhovnost,… Film:
komedije,poučni,dokumentarci
Rade volje posredujem, toda javno vsem na očeh, me malo skrbi zloraba tistih oseb, ki so trenutno k temu nagnjeni.
Počasi poskusite še enkrat, ni razloga za obupati ali, da bi se imeli za nesposobne.
D.P. [ Odgovor preko zasebnega sporočila ]
Re: ali je še sploh kaj upanja???
24.06.11 13:39
Vidite tukaj zgoraj- Zapis D.P in zraven njega na desni strani v oklepaju zapis
[ Odgovor preko zasebnega sporočila ]
V i kliknite na ta stavek in ne na D.P.
Torej pri prejšnji rubriki, pri prejšnjem mojem odgovoru kliknete na stavek v oklepaju.
Bom počakal.
Sedaj sem malo bolj podrobno pogledal, kje tiči zaenkrat nerešen primer.
Jaz, kot registriran uporabnik vidim nekoliko drugačno stran, kot če nebi bil registriran. Tega se nisem prej zavedal. Zato se vam iskreno opravičujem.
Na vaši strani, kot ne registriranemu uporabniku res ni nobenega zapisa v oklepaju, to sem danes ugotovil. V kolikor se registrirate pa bi šlo.
Tukaj vam posredujem tel. št. kamor me lahko pokličete. Če se ne javim, vas pokličem nazaj.
040-591-260 D.P.