Ali je alkoholizem deden
najbrž ne, poznam folk k so starši alkoholiki, pa sami spijejo = 0 alkohola, pa take k so starši alkoholiki, pa so tud sami alkoholiki in take kjer so starši 0.0, otroc pa kronce… tko da čist od posameznika in njegove odločitve in tolerance odvisno…
Starši ga radi nazdravljajo ampak ne da bili kroniki. Vejo kje je meja, ne pijejo na skrivaj.
Stara mama pije na skrivaj, da jo kdo ne bi videl.
Otrok je začel na faxu experimentirat. Potem pa počasi začel skrivati piksne piva po omari, da ga mati ne bi zalotili. Enako je sedaj ko ni več otrok ampak odrasel moški. Od kje fora, da skrivaš flaše in piksne po omarah,če se te itak zavoha oz. se ti vidi,če spiješ 5 pirov??
kronce to rade delajo, pa niti ne zarad tega, da jih nebi kdo zalotil (ok, v nekaterih primerih tud) ampak po večini delajo to zato, da majo nekje rezervo “za hude čase”, pri nas je blo to tko, da k je mat popizdila pa svojmu partnerju npr. zlila flašo vina v wc, pa je mislna kolk je neki finga nardila, je kurba že od nekje prvleku drugo flašo al pa piksno pira pa tankal naprej, pa če se mu ni dal it v štacuno al pa če je bla zaprta, da ni blo treba v kafič, je pa šel samo v eno od svojih omaric pa je že najdu nekej za žulit… ampak kronik pa on ni bil, ne spljoh, tud če je kdaj pa kdaj sodček vina objemal par ur na dan.
Ne ni, jaz sem prvi v familji, ki ga kličejo alkoholik. Atu niso rekli alkoholik , ampak je mama rekla , da se ga je vsak dan nabrkljal. Ded ga je vsak dan srknil toliko dokler ni zaspal za mizo,pravi babi. Pra-ded pa je vsak večer prišel opotekajoč iz vaške gostilne – včasih je zaspal na pragu, bil je pjančk pravi stara mama. Torej sem jaz edini alkoholik v družini, kar pomeni da ni dedno.
Ni prav deden, se pa nagnjenost v družinah prenaša naprej. Če imaš prednike alkoholike se moraš malo bolj paziti, da ne zagrabi še tebe.
Pa še primer: Moj prijatelj je bil kot otrok zelo jezen na očeta ker je pil. Zaklinjal se je, da on pa že ne bo tak. Najine poti so se razšle, sedaj izvem da ima velike probleme z alkoholom. Mi ga je zelo žal, ker je bil res fanj fant.
Mislim, da je nagnjenost k zatekanju v opojne substance dedna. To je malo odvisno od karakterja, malo pa od vzorcev iz družine.
Pa še nekaj, nisem opazila, da bi kdo omenil. Se mi zdi, da je dedno tudi to, kako dobro/slabo organizem prenaša alkohol. Nekateri lahko pijejo celo noč, pa zjutraj lahko normalno funkcionirajo, drugi so pa zaradi par kozarcev preveč še 3 dni zastrupljeni.
Nagnjenost k odvisnosti je dedna, nekaj pa je tudi druzinski vzorec.
Ampak otrok nekoga, ki je alkoholik, ni nujno, da poseze po alkoholu, tudi ce je podedoval nagnjenost k odvisnosti. Lahko je odvisen od cigaret, od racunalniskih igric, odnosov, cesarkoli in ponavadi je celo tako, da eno odvisnost zdravi z drugo ali pa ima vec “manjsih” naenkrat.
Po moje ima velik vpliv tudi obcutek pomanjkanja ljubezni.