Čustveni vampirji
Ja res je kot praviš, kar verjeti ne moreš koliko takih vampirjev je okrog nas. Včasih potrebujemo kar nekaj časa, da ugotovimo, kako nas neka oseba izčrpava, nam jemlje energijo.
Tudi sama sem se že srečala s tem. Danes mi je žal, da sem toliko časa trpela in se nisem prej uprla in tej osebi odločno povedala, da se ne grem več. Mislila sem, da gre za prijateljstvo potem pa sem le pogruntala, da jaz večinoma samo dajem in ona večinoma samo jemlje. Ko je nekoč zopet stegnila svoje lovke, da bi me zmanipulirala po svojih zamislih, sem izkoristila jezo, ki se je v meni nabrala in ji to povedala. Ko je ugotovila, da nisem več primeren material za njene obdelave, se je seveda od mene odvrnila in si začela izbirati druge žrtve.
A ni mi več žal za njo. Pravzaprav sem ji danes hvaležna, saj me je naučila prepoznavanja med dobrim in slabim. Sedaj dosti bolje ocenim nek odnos in se takšnih čustvenih vampirjem, če se le da, izognem.
To bi svetovala tudi tebi.
Tudi jaz enako.
Pa sploh ni treba nič biti grob; lahko se prijazno nasmihaš, poslušaš dokler se ti da – in potem narediš po svoje.
Direktno koga ustaviti, mogoče celo z bolj grobimi besedami, je potrebno le redko. Je pa tudi možno, da nam je moškim lažje na tem področju. Mogoče je tudi poskusov manj.
Predvsem se je dobro zavedati, da so bad občutki zlasti na tvoji strani in da se predvsem ti ukvarjaš s tisto (minulo!) situacijo, s katero si prekinil vez.
Ljudje, ki se izogibajo konfliktom, ta ‘ne’ morda težko izrečejo. Včasih zadošča, da poveš: “Pravzaprav ni nič narobe, da vsak od naju vidi zadevo v svoji luči. Tako, kot ti, tudi jaz zase vem, kaj želim.” Nasprotna stran sčasoma odneha, ko vidi, da si neomajen in da ni pričakovanega efekta.
Sanja, proti vampirjem pomaga le peternošter oz. križ, žegnana voda in česen. 🙂
Čustveno te nekdo “zajeda”, v kolikor bi rad manipuliral s tabo, te vodil oz. imel kontrolo nad tabo. Njihovo prefinjeno orodje za izigravanje je vzbujanje občutkov krivde. Otreseš se jih pa tako, da jih postaviš pred dejstva in jim osvetliš, kaj dejansko počnejo in kakšni so.
Nekdo ti lahko čustveno “pije kri” le če mu to dovoliš! Nihče ne more priti do tebe, če mu tega ne dopustiš. Ko razčistiš to pri sebi, je marsikaj lažje. Nihče nima pravice manipulirati z drugimi, jih čustveno izčrpavati. Vsak naj si postavi svoje meje, naredi zid pred takšnimi, če je potrebno. Življenje je predragoceno, da bi izgubljali čas s takšnimi ljudmi:).
Mogoče se oglašam v napačni temi, vendar po lastnih izkušnjah povem, da marsikdaj pa lahko gre tudi za pretiran egoizem in da marsikdo, ki se proglasi za duhovnega, ravna samo še tako kot njemu paše. V stilu treba je poslušati sebe. In potem tistega, ki bi želel, da se dva, posebej če sta to partnerja ali prijatelja, medsebojno prilagajata, proglasi za čustvenega vampirja. Pa je res treba poslušati samo sebe? Kaj pa bližnji? Se mi zdi, da vedno bolj primanjkuje sočutja. Tako še en pogled iz druge strani.
Čustveni vampir je meni osebno nekdo, ki ti s svojo negativnostjo pobere vso energijo.
Prilagam zanimiv link: