Ali lahko cellfood jemljejo tudi osebe, ki imajo kakršnokoli alergijo in za to na en način sploh ne vedo. Pri nas se je namreč reakcija na alergija pojavila čisto nenadoma in do tedaj sploh nihče ni vedel, da je oseba alergična na določene snovi in sestavine. Kaj svetujete v tem primeru?

Pozdravljena,

Cellfood lahko uživajo vsi. Saj Cellfood NI ZDRAVILO, in glede na sestavo omogoča, da se (zelo laično povedano) celice borijo proti stresorjem ( ob določenem času in v določenem okolju – ki pa se ves čas spreminjata, lahko celice uporabijo prav tiste elemente, ki jih rabijo za svoje delovanje prav v tistem času in v tistem okolju) in tako v celicah ne prihaja do sprememb, poškodb. Zato je priporočljiv za osebe, katerim se je začela razvijati neka alergija na nekaj ali na več dejavnikov……

Najbrž ste si že prebrala v predhodnih zapisih ali v brošuri kaj se dogaja ob dolgoletnih stresnih situacijah, a vam bom še enkrat zapisala:

Celice lahko delajo optimalno, glede na svojo genetsko zasnovo (nanjo ne smemo nikoli pozabiti). Vsak organizem je tudi unikalen in zelo kompleksen, glede na svojo genetsko sestavo in glede na to v kakšnem okolju živi in kako te stresorje iz okolja podoživlja.
Zato tudi VEDNO priporočamo, da se Cellfood dozira glede na potrebe posameznika. Tako je tudi zelo primeren, saj je v kapljični obliki in ga vsakdo lahko sebi dozira toliko kot mu je potrebno. Ravno tako vsakdo začne postopoma dodajati število kapljic, odvisno od njega samega in njegovih degenerativnih procesov ali starosti ali hitrosti metabolizma (ali biološke ure posameznika). Kot kapljična oblika se vsrkava že v ustni votlini;tako osebe, ki imajo kakršnekoli težave s prebavili (želodec, prebavni trakt, tudi ustna votlina) v prvih tednih uživanja Cellfooda niti ne pogoltnejo tekočine, temveč jo zadržijo v ustni votlini pod jezikom. Po cca 20 sek. preostanek (to je že pomešano s slino) izpljunejo. Tako ne dražijo občutljive, poškodovane želodčne ali črevesne sluznice. /Veliko več informacij lahko dobite na [email protected] ali 031 278 381./

Alergije nastajajo zaradi dveh dejavnikov:
-eden je podedovani, genetski
-drugi je pa okoljski.

/ Okolje ( 1/polucija, 2/ čustveni dejavniki, in 3/ nepravilna prehrana in 4/ ritem življenja) pa z meseci, predvsem pa z leti povzroča nepravilnosti, poškodbe v posameznih delih celice. Te napake organizem(celice) prva leta celo lahko popravlja, z leti pa ni več sposoben popravljati napak. To pa zato, ker se celice izčrpavajo;trošijo ogromno energije, da bi se ubranile stresorjev. In počasi začne primanjkovati te celične energije(ATP);

takrat telo postane racionalno:
Da bi preživelo, potrebuje najprej možgane, POTEM hormone(z njimi posreduje sporočila iz možganov v posamezne dele telesa) IN seveda obrambni mehanizem(imunski sistem – to so bezgavke in linfa).
Ostale organe pa telo kar odklaplja.
In ker to počenja vsakokrat, ko ga nekaj stresne, telo počasi ne zmore več oskrbovati imunskega sistema ( kmalu sledi endokrini in centralno-živčni sistem) z energijo. In tako je telo manj odporno.
Že pred tem pa je odklapljal nekatere druge organe kot so prebavila, izločala, koža, krvožilje, mišice,……
Vsak organizem pa ima podedovane šibke točke v enem ali več organih. In tako zaradi tega odklapljanja prihaja najprej do napak in poškodb v tistih organih, ki so šibkejših.

Tako se začnejo tudi razvijati alergije – vnetni procesi: na koži, na sluznici prebavil, na dihalih, na vezivnih tkivih,(tistih organih, ki jih imamo šibkejše) povsod kjer prihaja do vnetnega procesa.Lahko je samo na enem organu, lahko pa na več organih.

Naš imunski sistem (ki je tudi začel delovati narobe) te vnetne procese razume napačno : ali jih sploh ne zna napadati/braniti (imunodeficitarnost), ali nasprotno začne napadati samega sebe (t.im. avtoimune bolezni).

Spodaj sem vam pripela članek*, ki so ga objavili že l. 2006, ki je plod desetletnih raziskav, in ki lepo opiše kaj se dogaja v organizmu ob stresni situaciji. Kako se telo VEDNO ENAKO odzove na stres in kako s časom začnejo odpovedovati posamezni organi. Pa še posledice odpovedovanja, ki jih mi občutimo kot vnetja, bolečine, kronična obolenja.

Upam, da ni bilo predolgo, želim vam vesele praznike in veliko lepega
m

*Vir Klinika Mayo, September 2006
Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!