MOJI MAMICI
Slišali sva se po telefonu, se lepo zmenili, da bom skuhala kosilo, vi pa boste šli v gozd, da boste posekali drevo. Čez eno uro dobim klic, da se je zgodila v gozdu nesreča. Vprašala sem ali je mamica živa, nisem doibla odgovora, takoj sva s sestro odhiteli tja. Prišli sva v gozd, mamica je bila mrtva, nisem mogla verjeti. Sedaj mineva teden dni, ko te ni več, a jaz te zelo pogrešam, nevem kako naj živim brez tebe. Ni bil še čas, da si odšla, saj si stara komaj 53 let. Kako sem lahko zgubila mamico, ko pa jo še tako potrebujem. Kako naj živim naprej. Z mami sva bili najboljši prijateljici, edina oseba, ki sem ji lahko popolnoma zaupala in sem vedela, da imam pri njej varen pristan.
Življenje je pa res krivično, ne da mi otrok, in tudi mamico mi je vzel.
MOJA MAMICA, KAKO ZELO TE BOM POGREŠALA.
Draga Pia!
Najprej prejmi moje iskreno sožalje.
Hudo je,res hudo.
Vem , da kar koli ti kdo reče, kar koli naredi,kakor koli premlevaš vse: zakaje, zatoje, pa če bi,….tolažbe ni. In lahko mi verjameš da je tudi nikoli ne najdeš, ker res je kot pravi ena pesem:
Mama je ena sama!!
Eno leto je minilo od kdaj ni več moje zlati mame, pa še vedno čakam da me pokliče po telefonu, pa da se nenapovedano prikaže na mojih vratih. … in potem vedno znova kruto spoznanje, da je ni več…vsaj fizično ne.
Je pa vedno in povsod z nami, v naših mislih, dejanjih,..spominih, ki so zdaj že bolj “veseli”,s smehom na licih in srečo v srcu, da je bila ravno naša mama in babi.
Bolečina ne mine, le naučila sem se živeti z njo.
tako ti iz srca želim, da se čimprej “naučiš” živeti z blečino in izgubo in se začneš spominjat drage mame po lepoti in kvaliteti vajine skupne poti!
Topel objem draga PIa!
Nataša-daal
piaa25 iskreno sožalje.
Tudi moja mami je umrla,pred štririmi leti,stara je bila 51 let.Še vedno boli in mislim,da bo vedno bolelo,ampak s časom boš začela lažje dihat in to bo veliko olajšanje.
Ne mine dan ,da ne pomislim na njo.Pa naj se še tako noro sliši,ampak si večkrat uzamem čas in se z njo pogovorim,o svojih težavah o radosti….in po tem mi je dosti lažje..
Do tistega trenutko,ko nisem izgubila ljubljene osebe ,se mi je zdelo,da so ljudje zmešani ko govorijo z mrtvimi,ampak sedaj vidim da sem presojala nepošteno.
Vedno govorim svojim otrokom,da je babi naš angelček.
lep pozdrav
Hvala bucka1, moja mami.
danes je ponovno težak dan za mano. Zdi se mi, da je vsak dan huje in je bolečina še bolj intenzivna, kot prej. Spet sem se objokana pripeljala domov iz službe in ponovno je bilo 1000 zakaj-ev, kako se je to zgodilo, zakaj se je to zgodilo. Ne morem si misliti, da bom kdaj ponovno zaživela.
Moja mami, tako te pogrešam, tako mi je hudo, ker te ni z menoj, tako te imam rada. Zakaj, zakaj si odšla tako zgodaj, kako bom preživela vse to, le kako. Kakšen bo Božič brez tebe? pa tako rada si imela te božično-novoletne praznike.
Mami moja,
kako naj se spoprimem s tem, da te ne bom več videla, kako naj bom vesela, če te ni več z menoj. Še vedno te vsak dan čakam, da me pokličeč, vendar tvojega klica ne dočakam, čakam tvoj glas, vendar ga ni od nikoder. Kako, kako naj se sprijaznim s tem, da te nikoli več ne bo med nami. Vsi pravijo, da te moram spustiti, da gre lahko tvoja duša na oni svet, vendar kako naj vem, da je vse to resnično, mami daj mi samo en znak da je to resnično in te bom spustila, da boš šla na oni svet.
Mami zelo te imam rada, pogrešam te zelo, kako bodo žalostni te prazniki, ki so bili vsako leto samo zaradi tebe tako veseli.
Tvoja hčerka
moja mami je konc novembra izvedela da ima raka na plučih.. biu je hiter, razširil se je na bezgavke, na možgane, ledvice in na koncu na kosti… zadnji mesec je bila na vozičku.. shujšala je za 40kg,
pred tremi dnevi mi je mami umrla v rokah, pluča ji je zakrila kri, iz nje so šli strdki pluč.. umrla je doma, ležala je na meni in nisem mogla nič (zrak ki bi ga morala dobiti z inhalatorjem je šeu iz nje, ker je bila prepolna krvi)..
čutila sem da je zajemala zrak, dejansko hlastala za zrakom, čez 5minut je umrlaa..
ko so prišli reševalci se nisem premaknila iz njene sobe, ves čas sem opazovala kako so jo oživljali, videla kako ji je bilo srce, in je za kratek čas pogledla, pa je spet nehalo…in spet.. in spet… najhuje je bilo ko je do mene stopil zdravnik in mi izrekel sožalje… mislila sem da bom z njo umrla.. sama mam težave z zdravjem in zato je očeta strah za mene.. k nam so prišli vsi sorodniki da se ob svečah poslovimo.. ko je mama ostala sama, sem jim zbežala, in se vlegla k njej v posteljo… slišala sem da so me klicali, ampak se nisem mogla in niti želela oglasit.. hotla sem bit sama z mamo, da jo mam v svoji bližini in da jo čutim… držala sem jo za roke, nisem se nehala jokat.. ko so me našli, so se začeli vsi jokat… nisem hotla vstran od nje… nisem prenesla njenega odhoda.. skrušla sem see
z mamo nikoli nisma bla mama-hčerka, zaupala sem ji vse, o meni je vedela vsee… poznala me je najbol.. moja zaupnicaa…
Pogrešam jo, in že misel na to da ne bom nikol več v njenem objemu me boli…
ko razmišljam kaj se nam je vse lepega zgodilo, pa ne morem drugegega kot pa da se zjokam…
najraiši na svetu sem mela svojo mami, in lahko ponujajo pomoč vsi, mamice pa mi nihče ne bo vrnu…
Tudi moja je mene zapustila,danes je en teden odkar je umrla in dva dni od pogreba….pogrešam jo….vzela mi jo je kruta bolezen….rak….zgodilo se je hitro prehitro….vem da moram naprej, da me moja družina potrebuje moji otročki in tako bi tudi ona hotela in želela….zato vsem ki ste nekoga izgubili…..vedeti morate da so ob vam ljudje, ki pa vas potrebujejo….bolj kot tisti ki so vas za vedno zapustili……
Hvala Ti Mama,ker si me rodila