Vsekakor se tudi meni zdi omenjena zadeva problematična. Sama sem na mestu, ko je moj partner odvisen od pornografije in samozadovoljevanja. To me niti nebi motilo, če nebi zaradi tega bila sama prikrajšana. Omenjene filme gleda tako rekoč dnevno, midva pa sva intimna 2x mesečno. Najbolj me žalosti, da se vsak dan vidima in ne more počakati name, ampak mora na internet in opraviti “domačo nalogo”. Vse lepo in prav, naj če mora oz. mu je fajn, da gleda vedno kaj novega, samo potem naj se tudi meni večkrat posveti. Enstavno se občuti razlika v seksu in sploh količini, če gleda ali ne. Enkrat je bil odsoten 3 dni in ni gledal, ko je prišel domov me je napadel in se mi je zdelo kot da imam v postelji čisto drugega človeka. Strasten, videlo se je da uživa. Kratko a zelo sladko. Vsekakor omenjene stvari vplivajo na partnerski odnos. Počutim se bolj zapostavljeno in prikrajšano. Če par ur pred tem ko pridem gleda filme ni niti občutek pri seksu pravi (tak kot da bi seksal z robotom brez čustev, kot da seksa ker mora in pri tem ne uživa), niti erekcija ni taka kot bi morala biti (enostavno ni tako trd). Kako naj js pri takem seksu potem uživam? Ne vem, ampak moški ne zastopijo da je pri seksu za ženske pomembno še kaj drugega kot, da fizično seksa (npr.meni veliko pomeni če vidim da on uživa – mogoče zato ker to zelo redko doživim). Na prste ene roke lahko preštejem kolikokrat v 10 letih, od kar sva skupaj, je seksal ker je čutil potrebo. Pa še to kar me najbolj zmoti… filme lahko gleda tudi 3x na dan, seksati pa ne more več kot 1x. Torej te jaz čisto zastopim. Moškim pa…. gledajte in delajte kar želite, ampak ne na račun partnerja (da bo s tem partner prikrajšan). Jaz sem svojemu povedala, če ne bom dobila doma, bom dobila kje drugje… Sicer me ne jemlje resno ker nisem taka, ampak nekoč mi bo pa prekipelo in se znajo besede izpolniti. Včasih ponoči sanjam o strastnem seksu, ko si me moški želi in obratno in iz teh sanj se kar nočem zbuditi ker je preveč lepo. Mogoče še toliko bolj hrepenim po tem ker je sedanji partner s katerim sva skupaj že 10 let moj prvi. včasih res premišljujem, da bi si morala umisliti ljubimca. drugače se dobro razumeva, ampak za seks pa naj on gleda porniče, jaz pa bom uživala z nekom, ki mu bom pomenila več od teh filmov.

Ne vem pa kako se s to odvisnostjo soočiti? Težko je moškemu razložiti počutje in občutje ženske. Dobro bi bilo morda, da bi kakšen strokovnjak napisal kaj na to temo, da moškemu samo predložimo ker same nsmo za njih “verodostojni” strokovnjaki. Skratka prosim za nasvet strokovnjaka v zvezi z omenjenim.

Pozdravljeni, detektivka12!

Predlagate, da bi partnerju preprosto predložili nasvet strokovnjaka okrog omenjene teme in bi bilo v vajinem odnosu mnogo lažje. Žal tako ne bo šlo. Partnerski in družinski terapevt oz. kdorkoli drug vam nasveta ne more dati, ker preprosto ne obstaja, žal pa tudi nihče ne more spremeniti nikogar, če se ta sam ne odloči za to. Lahko vas pa razumemo, podelimo z vami občutja, vas morda usmerimo v neko drugačno smer razmišljanja, s tem, da vam podamo nekaj smernic, odločitev in odgovornost kaj boste storili pa prevzame vsakdo sam. Poleg tega pa sta za vajin odnos strokovnjaka samo vidva in nihče drug. Seveda to ne pomeni, da vse znata in obvladata sama, lahko in prav je, da si poiščeta pomoč, če sama ne zmoreta, vendar sta še vedno vidva edina, ki lahko nekaj rešita in spremenita v vajinem odnosu, ki je čisto nekaj posebnega, tako kot je prav vsak človek in vsak odnos nekaj edinstvenega, enkratnega in čisto posebnega. Zakaj vse to razlagam. Želim, da bi razumeli, da se vsak človek oblikuje v specifičnih okoliščinah od spočetja naprej (oz. se neki vzorci prenašajo celo skozi več generacij) in da ti družinski in drugi odnosi tako globoko vplivajo na posameznika, da nasveta oz. recepta prav zanj ne more biti, ker ga nihče ne pozna. Zato je naloga posameznika, da odkriva in si sam sestavlja ta recept, pri tem pa mu morda lahko pomagajo tudi izkušnje drugih in neke osnovne strokovne smernice, vendar je bistveno raziskovanje lastnih vzorcev. Dva posameznika v odnosu pa spet vsak s svoje strani in skupaj odkrivata kaj prinašata v odnos in kje se jima zalomi, kaj nezavedno poznanega si začneta prebujati…

Doživljate razočaranje in prizadetost ob partnerjevem samozadovoljevanju ob pornografiji, vi pa se ob tem kot ženska in kot partnerka počutite ne le prikrajšano in zamenjano, pač pa tudi in predvsem neupoštevano, ponižano, razvrednoteno in neljubljeno. Ni vam prijetno živeti s temi občutji in domnevam, da nekje globoko v sebi čutite tudi veliko jeze, sramu in gnusa. Prav je, da sebe, svoje telo in svoja občutja ( tudi čisto konkretno prikrajšanost, ki jo opisujete ob vajini spolnosti) vzamete zelo resno, si verjamete, da čutite prav, da vas partnerjevo vedenje moti in vam ni všeč. Pot iz začaranega kroga je prav tukaj – da vi sebe vzamete toliko resno, da si ne dovolite več takega odnosa. Četudi bi morda to pomenilo na kocko postaviti sebe in pornografijo (izbira ali jaz ali pa grem). Vendar boste najprej vi morali priti do jeze in odločenosti, da partnerjevega ravnanja ne boste več dopuščali. Njegova odgovornost pa je, da sam sebe in vas in vaša občutja vzame resno in nekaj korenitega spremeni. Kot sem v juniju o zasvojenosti pisala že pod istim naslovom justmore, je zasvojenost ( s čemerkoli) zelo huda oblika in je najprej potrebno doseči abstinenco, torej sposobnost zasvojenega, da popolnoma preneha. Če tega posameznik ni sposoben doseči sam in je zasvojenost napredovala že tako daleč, da se človek nima pod nadzorom in ne more prenehati, je potrebno najprej poiskati strokovno pomoč za odvajanje od odvisnosti in šele nato pričeti s terapijo in odnosi. Ne vemo kje je vaš partner z odvisnostjo, vendar je pomembno, da vi odločno vztrajate pri tem, da popolnoma preneha s pornografijo in samozadovoljevanjem, in ob tem sam prevzame odgovornost in kontrolo nad sabo.

Pomembno bo tudi razčistiti kaj vam oz. vama pomeni odnos s partnerjem in kaj spolnost. Zdi se, kot da sta pri vama to dve povsem ločeni stvari. Odnos je eno (pravzaprav tu o odnosu še niti ne moremo govoriti, morda gre le za potrebovanje drug drugega oz. navajenost biti skupaj), spolnost pa je zgolj tehnika in sredstvo za doseganje užitka (kar je čista definicija pornografije), ki človeka razvrednoti na raven objekta, predmeta. Odnos s partnerjem/ko in spolnost pa sta v intimnosti neločljivo povezani in prepleteni in šele z medsebojno spoštljivostjo in z izgraditvijo odnosa je spolnosti šele vdahnjen pomen. Graditev odnosa pa pomeni veliko pogovarjanja o tem kako mi je, kaj čutim, kako in kaj doživljam (zlasti v čustvenem in ne le telesnem smislu), pomeni medsebojno poslušanje, razumevanje in upoštevanje telesa, občutkov in čustev, pomeni upoštevati in spoštovati svojo in partnerjevo bolečino, solze, prizadetost, strah, sram…

Kje so v vajinem odnosu in s tem pri spolnosti čustva, pogrešanje, hrepenenje, kje sta tu vidva kot osebnosti in ne le predmet, ki omogoči iz telesa iztisniti užitke? Vi to prav čutite in se sprašujete kako je mogoče, da vaš partner tega ne opazi. Potrebno bo, da mu vi to jasno daste vedeti, da se začneta o tem pogovarjati. Da si zaslužite odnos in spoštovanje. Oba. Razmišljate morda lahko o vprašanjih: Kako je mogoče, da bi nekomu kar mirno dovolili naj počne kar hoče, če s tem prizadane in razvrednoti vas kot žensko? Kako je lahko nekomu, ki ga imaš rad in ti pomeni vse na svetu vseeno kje si, kaj delaš, s kom si, kakšne užitke si privoščiš in ga želje, čustva in potrebe druge osebe niti ne zanimajo? Kakšen odnos to sploh je, če si za spolnost omisliš drugega partnerja (ali pa virtualno osebo iz filma, interneta)?…

Zelo pomembno bo torej ugotoviti kaj si vi v odnosu res želite in kaj pogrešate. Čutiti je, da pogrešate najbolj osnovne stvari, ki si jih želi vsakdo: spoštljivost, dostojanstvo, upoštevanost, hrepenenje, občutek pomembnosti, ljubljenosti, želenosti… Zaslužite si jih. Koliko časa boste še vztrajali v nezadovoljujočem odnosu je odvisno od vas. Kaj je vsak od vaju pripravljen spremeniti pa je spet druga zgodba. Pomembno pa je, da to odrijete vsaj zase, če že partner ne bo pripravljen sodelovati.

Želim vam, da odločno vztrajate pri partnerjevem prenehanju/zdravljenju odvisnosti in nesprejemljivosti nekaterih stvari za vas.
Vse dobro.

Moj post zadnjič je nastal v navalu jeze in sem se morala malo spraznit. Glede ljubimca sem morda malo pretiravala. Imela sem že kar nekaj priložnosti, vendar se nikoli nisem odločila za ta korak, saj mi veza in odnos pomeni veliko več kot seks. Za ljubimca bi verjetno moralo biti še kaj drugega hudo narobe, pa še takrat bi verjetno s partnerjem prej zaključila. Na dveh stolih ne bi mogla sedeti, razen v primeru da bi izvedela za prevaro partnerja (potem bi se verjetno tudi sama odločila za ta korak – preprosto da sprobam še kaj drugega).
In zakaj pišem sedaj?
Včeraj sem mu dala za prebrati zgoraj napisano. Po koncu branja je bil rahlo razburjen, vendar ni nič rekel. Parkrat sem ga vprašala kaj si misli…. in dobila porcijo nazaj. Pa si se ti slučajno vprašala koliko si se zredila npr. v zadnjih treh letih? Da tako kot imam js pravico sanjat o romantičnem in strastnem ljubljenju ima on pravico sanjati in se samozadovoljevati ob brhkih puncah. Ja priznam nimam postave, ki bi si jo želela in res je da sem se zredila. Tudi on se je zredil in po tako dolgi zvezi (10 let) ne verjamem, da je kdo ki ga partner še vedno privlači oz. da je že samo pogled na partnerja dovolj za vzburjenje. Pravzaprav pa mislim, da to ni edini razlog za njegov beg v to filmsko industrijo. Predno sem se zaposlila v podjetju, ki mi vzame veliko energije in časa sem kar precej shujšala in pri njemu ni bilo videti nobenih sprememb oz. da bi me pri tem spodbujal (sodeloval pri rekreaciji, me pohvalil , se do mene kaj drugače obnašal, se me več dotikal ali imel več odnosov z mano itd.).

Jaz menim naslednje:
* po nekaj letni zvezi bi lahko bila z manekenom in me njegova prisotnost ne bi vzburila (do sedaj sem srečala le 3 ljudi, ki so me privlačili – eden izmed njih je moj fant)
* po tolkem času ljudje seksajo zaradi potrebe in užitka (včasih smo se ljubili, sedaj seksamo…. moj se tudi poljublja le “ob praznikih”, drugače so poljubčki na usta)
* moja postava je eden izmed razlogov, ni pa edini (če mora on tudi filme gledati vedno druge ker se jih naveliča že ob prvem gledanju, kako se mene ne bi)
* ker se mu preprosto ne da seksati (njegov cilj je da je zadovoljen in to v čim krajšem času, tako da je 2 min samozadovoljevanja zanj najbolj optimalna varianta – to je tudi sam priznal.)

Tako sedaj pa lahko pokomentirate. Rekel je naj tukaj napišem še njegov pogled in vidim kaj bodo ljudje na to rekli. Morala sem ga izvati s tem postom, saj drugače se ne pogovarjava, niti ne izrazi svojega mnenja. Nekako sva se pogovorila, da se bova oba potrudila. On bo manj filmov gledal, jaz pa bom skrbela za izgubo kilogramov…. pa da vidimo, če se bo kaj spremenilo.

Kaj pravite?

Morda pa je vaše pridobivanje kilogramov povezano prav s tem, da je njemu stimulans internetna pornografija.
On se glede tega ne bo spremenil – lahko pa sreča pamet vas in lepo shujšate, pridobite nazaj čedno postavo in zadovoljstvo s svojo samopodobo – in kdo ve – morda se bo zagledal spet v vas – a tedaj vas njegova zainteresiranost ne bo več ganila, ker boste vedeli, da si zaslužite moškega, kateremu nekaj pomeni tudi vaša osebnost, čustva, interesi.
Če naj bi se glede pornografije kaj spremenilo, bi moral začutiti željo po osebnostni spremembi on in si poiskati ustrezno strokovno pomoč. Kaj vam torej ostane drugega, kot da lepo shujšate in še največ boste s tem naredili zase in za svoje zdravje.

meni taki moški niso všeč,nimaš nobene koristi ,ne veš kaj zamujaš,ker ti ne nudi užitkov,ki bi jih lahko s kom doživela

Halo,

ne strinjam se, da je pornografija bljak in da mora najprej prenehati s tem, potem pa graditi odnos itd.

Samozadovoljevanje je koristen trening (konec koncev smo sami sebi najboljša družba), hkrati tudi varna spolnost (še greh ni), lahko pa je tudi dopolnilo “običajni” spolnosti.

Malo sumim, da se detektivka premalo posveča svojemu moškemu, zato mora ta več oddelati sam. Morda je tudi prezahtevna in želi le zadovoljiti svojo nebrzdano slo.

Skratka, pogruntaj kaj mu je všeč, to mu pogosto nudi, pa bo mogoče več s tabo (grešil).

Zdaj pa na delo

Moje mnenje je, da je samozadovoljevanje polnjenje neke praznine, ki izhaja čisto iz druge zgodbe, kot biti spolno potešen. Če pa se v tem pretirava pa ima prizvok psihične motnje. Predlagam kakšno terapijo pri psihoterapevtu, da pride tvoj fant do dna kaj s samozadovoljevanjem pravzaprav zapolnjuje. Pravijo, da je odvisnost beg od nečesa, če ugotoviš od česa, potem to lahko popraviš. Predvsem pa mora prvi korak storiti on, tu ti nimaš nič pri tem, le da mu na poti zdravljenja stojiš ob strani in to bi ti tudi predlagala. Če pa se za ta korak ne bo odločil pa je na tebi ali boš sprejela tak način življenja ali pa odkorakala novim dogodivščinam naproti.

V prihodnje poskušajta vezo graditi na pogovorih, kompromisih, ljubezni in ne zunanjem izgledu partnerja in spolnosti. Verjemi, da je to trajna zadeva. Razmerje mora imeti trdne temelje, ki pomenijo ljubezen, sprejemanje partnerja takšnega kot je, spoštovanje, komunikacija… Če bosta zgradila razmerje na podlagi vajinega izgleda (lepota in hujšanje) bosta šla najkasneje pri 45-ih narazen, ko se bodo gubice že pošteno poznale, ko se bo telesna maščoba drugače razporedila po telesu (celulit…) oziroma, ko ne bosta več lepa po merilih, kot jih imata danes.

Srečno in veliko ljubezni vama želim stiskanja in lubčkanja