Lep pozdrav!

Pišem v imenu svoje mame, ki je po predlogu patronažne sestre dala prošnjo za postrežnino za našo babico, torej svojo mamo. Pred dnevi sta imeli razgovor za pridobitev postrežnine, ki pa jima je bila zavrnjena. Okvirno sicer vem po kakšnih kriterijih ocenjujejo, ampak ne razumem pa, kako lahko tak pogovor poteka izključno z osebo, ki potrebuje pomoč. Gre namreč za 78 letno žensko, ki je leta 2003 doživela možgansko kap in danes pač ni več ista kot je bila. Od takrat ima epileptične napade, težave ima s srcem, od letos ima srčni spodbujevalnik. Sama sicer je in se oblači, vendar pa si nič od hrane ne pripravlja sama, saj si niti zrezka ne more narezati, ker ima levo roko od kapi dalje bolj ohromelo. Ne vem kako lahko komisija temu reče da se sama hrani, saj si nobene hrane ne pripravi sama, je raztresena in ji ne moreš zaupati, da bo ugasnila štedilnik, zato tega pač ne more početi sama. Saj taki osebi ne moreš dati niti noža da bi si odrezala kos kruha.Umije se načeloma sama, če vprašaš njo, vendar je moja mama vedno prisotna, da ji pomaga. Enako je pri oblačenju in obuvanju. Saj se sama obleče, tako da ima jopo na levi strani za tri gumbe narobe zapeto. Sama se sicer giblje okrog hiše, ne moreš pa je puščati same in se morajo vedno organizirati da je vsaj nekdo doma. Ali se temu še sploh lahko reče da je samostojna? Tudi pri jemanju zdravil je potreben nadzor. Skratka za vse stvari skrbi moja mama.
Moje vprašanje je torej, kako lahko komisija potem opravlja razgovor s tako osebo, brez da bi vprašala za drugo plat zgodbe, to je tako kot to doživlja moja mama. Saj to je kot da se norčujejo iz tebe. Kar se babice tiče je vse fino, vedno je nekdo z njo in ji pomaga, kuhajo ji tudi, za zdravila ji itak ni treba skrbeti. Kar se moje mame tiče pa ni tako, ker je babica oseba ki rabi stalen nadzor.

Zanima me vaše mnenje, ali je taka oseba res v kategoriji da je zmožna za opravljanje večine življenjskih potreb in ni upravičena do dodatka?

hvala za odgovor

Po mojem laičnem mnenju ni. Pričakujem pa, da bo odgovorila tudi moderatorka foruma, ki je, mimogrede višja medicinska sestra, poleg tega pa še magistra (oz. vsaj takšen naziv ima zgoraj in v spisku tem na forumu.

Pozdravljeni!
Dodatek za pomoč in postrežbo pripada vsem nekoč zaposlenim osebam, če pri izvajanju najbolj osnovnih življenjskih aktivnosti potrebujejo pomoč. Obstajata dve kategoriji – nižja in višja, ter tretja, nadstandardna, ki pa se podeli zelo redko, če oseba stalo vsak dan potrebuje pomoč strokovne osebe.
Področja samostojnosti ocenjujejo na naslednjih aktivnostih: samostojno hranjenje, oblačenje, obuvanje, umivanje… Ne pa kuhanje in pobodno.
V primeru vaše babice kot opisujete, bi morda lahko ocenili vsaj nižjo vrednost dodatka, vendar se komisija na podlagi dokumetnov in razgovora z njo ni odločila. Problem po mojem mnenju tiči ravno v pogovoru z vašo babico, ki se ni želela pokazati kot pomoči potrebna oseba, ampak je želela pokazati svetu, da še kaj zmore sama. Ker pa vaši babici ni odvzeta opravilna sposobnost, se je komisija pač z njo pogovarja kot edino pristojno za to mnenje.
Podobnih primerov iz svojega dela v praksi poznam zelo veliko in je težko soditi kaj je prav. Najbolje bi bilo, da bi babico na ta pogovor pripravili in ji razložili, da mora povedati kakšno je dejansko stanje in ne kako si ona predstavlja svoje stanje.
Težko je soditi o tem kakšno sliko si je ustvarila komisija, vendar se je potrebno zavedati, da je njihov namen odbiti čimveč vlog, ker je količina denarja vedno omejena.
Popolnoma vas razumem, da ste razočarani in vam svetujem, da še vedno iščete pot do te pravice. Ali s pritožbo ali s ponovno vloge, ker se stanje vaše babice ne bo popravilo, prej poslabšalo in boste imeli zopet možnost. Takrat pa se dobro pripravite (predvsem vašo babico), da boste komisiji resnično predstavili problem.
Helena Zevnik Rozman