kako se počutite 50-letnice
Imam 45, pa se počutim super. Ker imam dobre noge, sem se vedno oblačila v krajša krila, sedaj imam pa probleme s tem. Nekako se mi zdi, da ni več primerno, čeprav jih ljubim, pa me potem hči prepriča, naj se oblačim tako, kot mi paše in ne letom primerno.
Velikokrat tudi menjava cunje, pa ima ona 24 let.
Super, me veseli, da nisem edina, ki se dobro počuti. Pa mnenje fantov me tudi zanima, torej, Paco, dobrodošel v clubu!
Seveda pa lahko iz splošnega mnenja preidemo tudi v bolj analitično razpravo.
Glede oblačil se mi zdi smešno posnemati hči, kratka krila kljub fantastičnim nogam ne pašejo tej starosti, se da pa ob primerni liniji zelo dobro obleči. Seveda je to pravi izziv, kjer je potrebno kar dosti razmisleka. Za razliko od naših hčera smo lahko očarljive in elegantne, včasih igrive, toda zares s pravo mero. Hitro se lahko osmešimo. Dolgi sivi lasje so tudi obup.
To sicer niso življenjsko pomembne reči, je pa vredno razmisleka.
Ta leta so tudi naporna, saj vsi pričakujejo neko sodelovanje, torej otroci denar, kasneje varstvo otrok, naši starši nego in pozornost, delali bomo še 100 let, torej smo hitro utrujeni… Pomembna se mi zdi zdrava hrana, polna antioksidantov, dovolj zmernega gibanja, ukvarjanje z najljubši rečjo v prostem času…
Torej, kako uskladiti vse to, biti primerno analitičen in praktičen, ne po nepotrebnem razdati svojo dragoceno energijo, to je zdaj vprašanje. Kako narediti hierarhijo, sploh, če si se odločil, da boš “sam šef svojega časa”…
Se spomnim, ko sem bila stara okrog 35 in je nek spoštovani zdravnik v svoji kolumni napisal, kako nosijo “starejše ženske” okroh 40 pre kratka krila. Takrat me je kar razkuril in nisem ga več tako občudovala, ker je tako sodil. Zdaj si prestavljam, kako je on to videl. Na obraz to ne paše, to je vse.
Dobra tema, sploh ti ne oporekam, le paziti moramo (tudi jaz), da ne pretirava in nas ne zanese.Privoščim nam le najboljše, opozorila pa niso odveč, če niso nesramna ali nezrela.
Po 50. se življenje šele prične, tako so mi pravili ob mojem roj.dnevu. Ko se pogledam v ogledalo ne vidim več tistega mladega vitkega obraza, a to sem še vedno jaz, vesela bolj kot kdajkoli, srečna kot nikoli prej in pa polna energije. Kako ne, imam novega mlajšega moža, odrasle pridne otroke in prisrčno vnukico, ki se najraje igra z svojo babico.Tako da jaz ne bi bila več mlada 25 let, raje sem stara 50 po letih in mlada po srcu….zdravje pa??? križ boli včasih, pa saj mine…
lp vsem, Katica
Počutim se odlično. Končno imam čas zase ( po treh otrocih), vnukov še nimam, meno ignoriram, veliko se gibljem, vsak dan če se da eno uro hodim, obiskujem vadbo dvakrat na teden , če mi uspe. Minic pa nikol nisem nosila, pa jih tud zdaj po 50 letu ne bom. Seksamo še vedno , še boljš, ker sva večkrat sama doma, prej se je bilo treba vedno bat, da ne bi kdo kaj preveč slišal…. Tko, da no, ni slabo. Seveda kdaj useka v križu, a mine. In znam se pazit , da do tega ne pride prepogosto.
Počutim se dobro, redno hodim, kilogrami so šli malo dol, pa jih je še vedno malo preveč,
ampak se ne sekiram. Zadnji dve leti me muči le čudna menstruacija, ki je včasih za pop….
in mi vzame vso energijo, ker traja tudi do 1 mesec. Ampak enkrat jo bo še zmanjkalo.
Včasih popazim vnuka – če si to želijo (ali zaželim sama) in mi ga pripeljejo, sicer pa
berem, kolesarim, vrtnarim, grem na kak izlet.
Včasih pogrešam moško družbo, pa se noben pravi ni našel (še).
Nič mi ne manjka, sem veliko bolje, kot sem bila pred desetimi leti ali prej.
HAHA kr tolaži se.
Niti ne izgledaš več 25, pa tud delaš in razmišljaš ne tako kot današnje 25-letnice.
No kr povej, kdaj si bla nazadnje na kakem rave partyju in plesala do jutra al pa še v dopoldne???…
hehe a ne moreš ker je muska preveč na glas pa še ritmi ti ne ustrezajo ane? hehe
in kdaj si šla nazadnje v disco z nafehranim prevozom in s 15-30€ v žepu in pijana nazaj?
Pa kakega fanta za eno noč ponucala?
ja ne morš, ker ne morš otrok al pa vnukov samih doma pustit, hehe o tem pa 25-letnice ne razmišljajo. ane?
Joj fanta, kako smešno se mi zdi vajino nakladanje. 123 in bosta tu, takrat pa govorita, kako se počutita.Zdaj sta naspidirana, polna hormonov in ciljev kot v kakšnem Hollywoodskem filmu. Realno življenje ti pa prinese realno stanje in takrat opaziš svojo neprecenljivo vrednost, prav tako pa tudi vseh ostalih. Pač se na podlagi fizičnega in psihološkega spremeniš. Če pa še očarljivo izgledaš, si urejen in zdrav, pa toliko bolje…Spravita si vajin zapis in ga poglejta pri 45….
Jaz osebno sploh ne želim izgledati tako, kot sem nekoč že izgledala, tudi razmišljam drugače. Mladi fantje so mi srčkani, a le kot vizualne podobe. Za kaj drugega mi bolj odgovarja inteligenten človek na mestu, ki mi je v 1. desetinki sec. všeč, mojih let !
Ne pozabita, da je življenje dolgo kot hip, vsi smo na istem. Razdeliš merilo 10 cm po 1 cm, pa hitro vidiš, kako kratko je vse skupaj… Ko sem bila stara 16 let, sem si mislila, da so ljudje pri 45.že z eno nogo v grobu, zdaj pa imam še ogromno sanj, kot vsi, tudi 90. letniki…