Prijateljici je v tragični nesreči umrl partner. Ob nesreči je bila zraven. Zgodilo se je dva dni nazaj, trenutka nesreče se ne spomni, vendar se bojimo kaj bo, ko se bo spomnila. Že sedaj si očita, čeprav nima razloga za to.

Zanima me, kam jo lahko usmerimo, da bo dobila strokovno pomoč, pogovor? Recepta za spopadanje z žalovanjem, bolečino ni, rada bi ji le pomagala, tudi na tak način.

Najprej sožalje ob izgubi prijatelja-znanca!
Iz lastnih izkušenj vem, da se veliko ljudi ob izgubi,žalovanju otepa kakršne koli strokovne pomoči . Mislimo da bomo vse zmogli sami, da nas nihče ne razume oz. nas noče in ne more razumeti.
In velikokrat je res tako, da te najbolj razume tisti, ki je dal kaj podobnega že skoz, ker veš da ni le “naučen” kaj in kako reči. , nekako ve kdaj je dovolj, da si samo tiho prisoten, kdaj je dovolj le stisk roke,al pa beseda tolažbe,…
Do strokovne pomoči pa najlažje prideš p/vsaj mislim da/ preko osebnega zdravnika, ki ti da bodisi delovni nalog za psihologa al pa napotnico za psihiatra, ker kolikor sem seznanjena pri nas kakih drugih služb, razen Hospica, ki pa ima drugo “področje” dela oz. soočanja s smrtjo in izgubo, nažalost NI!

Tebi pa vsa pohvala, da si ob prijateljici zdaj ko je tega najbolj potrebna in da misliš tudi na to, kako bo z njo v prihodje!

LP. Nataša

Tudi jaz izrekam obema sožalje ob izgubi prijatelja in partnerja.

Sam sem pred skoraj letom izgubil dolgoletno partnerko.Po šoku so se začele težave vseh vrst, zato sem poiskal pomoč v celjskem HOSPICU,kjer so izredno prijazni in ti pomagajo ,da lažje prebrodiš krizo.V HOSPICU pomagajo tako bolnim in tudi svojcem ob težkih trnutkih.

lep pozdrav