Na današnji dan pred 12 leti sem v 31. tednu rodila mojo hrerkico, Maša sem ji dala ime. In v soboto bo minilo 13 let odkar sem v 28. tednu rodila mojega sinka, Tineta.

Leta minevajo, bolečina ostaja… Še sedaj je vse tako živo. Vsi občutki, vsaka telesna bolečina, vsaka solza.

Vedno sta in bosta v mojem srcu, mojem spominu, vedno bosta moja draga angelčka.

Mislim na vaju.

Draga Tan!

Vem kako ti je, vem kako boli še po tolikih letih!!!! Čeprav v rokah držim svojega sinčka, ne mine dan, ko ne pomislim na svoja dva angelčka, ki delata družbo tam gori premnogim drugim sončkom. Naj povem, da kljub temu, da imam doma sedaj zdravega in veselega sinčka, ni moja bolečina in moja ljubezen do mojih dveh sončkov nič manjša… tam gori sta moja angelčka, katera imam neizmerno rada, katera pogrešam prav vsak dan…. le smisel življenja je sedaj drugačen, vsaj za nekaj je vredno živeti!

tan in angelčka2 žal mi je in razumem vaju kako zelo vaju boli. Tudi sama imam angelčka, ki sem ga izgubila pred letom dni. Bolečina je še vedno prisotna zdi se mi celo da je večja. Upamla sem da čas celi vse rane. Tan očitno jih pri tebi ne in dvomim da jih bo tudi pri meni.

Ponovno ga bom šla obiskat v teh dneh v park zvončkov in tudi za vajine angelčke bom prižgala svečko.

Vse mamice angelčkov bodite močne