Pozdravljeni!

Mislim, da imam velik problem in da z najino spolnostjo ni vse uredu. Mož je dosti na poti, ko pa pride domov in je doma, pa hoče seksati vsak dan, včasih po večkrat na dan, ampak to je največkrat sex brez čustev, goli sex, ko pa kakšen dan ali dva rečem ne, ker pač ne zmorem,je pa užaljen in se umakne. Zadnjič pa sem šla na njegov računalnik in odkrila, da redno gleda pornografske strani. Zdaj pa ne vem več ali jaz nisem več normalna, ali ni on????…..Skoraj vsak dan sexava, razen kadar imam menstruacijo ali pa kakšen dan enostavno zaradi preutrujenosti ne morem, on pa je polega rednega sexa še vsakodnevno na teh pornografskih straneh. Meni se to tako gabi in počutim se tako ponižano in užaljeno, in to samo zato, ker se mi zdi, da pa vseeno nisem ena tistih,ki mu da 1x na mesec. Začela pa sem sumiti da obiskuje te nagravžne strani, ko me je med sexom začel neki tepežkati po riti, sem takoj to prekinili, vendar je ostal ta grenak priokus. Vedno ko ga pogledam, ga vidim pred računalnikom, pa ga dejansko nikoli nisem zalotila. Meni se vse tako gravža. Doma imava posel, oba delava v njem, čeprav jaz vodim 95% vsega posla, ker je dosti na poti, pa otroke, pa hišo in zdaj se moram poleg vseh teh skrbi ubaditi še s tem ali kaj? Pišem malo raztreseno, ker se tako resnično počutim, raztreseno, sploh nisem sposobna delati in do konca sem ponižana in razočarana. Prosim vas, naj mi da kdo kakšen nasvet, ker jaz enostavno ne vem več kaj bi? Kaj je narobe z mojem možem, da poleg rednega sexa redno obiskuje pornografske vsebine? Sex ni slab, odnos je dober, je ljubeč oče, razumeva se, ko pa začnem s to temo in ga povprašam, kaj si misli o tem, pa ne spregovori nobene, ker za njega očitno to ni problem….meni se pa vseeno zdi da je…..ali pač ni?….sej jaz tako zavrta?….

Pozdravljeni, justmore!

Če se vam nekaj zdi problem, potem ta problem v resnici tudi je, tudi, če se nikomur drugemu ne bi zdelo tako. Za vas je. In s tem tudi za vajin odnos. Lahko si verjamete, da čutite prav, da ste razočarani, prestrašeni, ogorčeni, jezni in besni, ob tem odkritju pa v resnici tudi doživljate veliko ponižanje, razvrednotenje in polno sramu in gnusa. Vsega tega namreč (še) ne čuti mož, ki obiskuje internetne strani, zato pa vse to (žal) daje vam. Ni vam potrebno več prenašati vsega tega.

Prepričana sem, da niste zavrti oz. čudni, saj z možem živita redno spolno aktivnost. Kaj vašega moža požene v brskanje po pornografiji, je težko reči, očitno pa tam doživlja neko svojevrstno vzburjenje, ki ga drugje ne dobi. Pa vi niste za to čisto nič krivi, niti ni kriva vajina sicer (glede na povprečje) kar pogosta spolnost. O tem bo moral spregovoriti on. Najprej pa bo potrebno odločno vztrajati pri tem, da dobite zadovoljujoč odgovor na svoje vprašanje. Torej vaša odločna drža, da s pornografijo preneha, ker vas žali in ponižuje. Lahko gre tukaj res že kar za zasvojenost, kakor ste zapisali v naslovu, zato bo to morda še toliko težji projekt. Vse je odvisno od njega. Če se lahko odloči in s pornografijo lahko takoj popolnoma preneha, potem še ni zasvojen, če ne, pa bo najprej potrebno zdravljenje te zasvojenosti, potem šele pride v poštev vse ostalo (pogovori, terapije, vaša čustva itd.). Tako kot pri vsaki zasvojenosti je tudi pri zasvojenosti z internetno pornografijo potrebno najprej doseči abstinenco. Dokler zasvojenec ni zmožen tega osnovnega koraka, se ne da ničesar storiti, ker je zasvojenost močnejša od vsega. Človek je pripravljen za to, da pride do tega občutja, narediti vse! Ne glede na karkoli! Zato je res izredno pomembno, da si vi resnično verjamete, da ni z vami nič narobe, da mu nudite več kot dovolj v spolnosti (domnevam, da greste včasih tudi preko sebe, samo, da ustrežete njemu!) in da je pornografija njegov problem, ki se tiče tudi vas in vajine družine. Pomembno je, da vi vztrajate pri tem, da se gre zdravit oz. da abstinira sam, če to zmore, nato pa bo verjetno potrebno obiskovanje terapije (priporočam zakonskega in družinskega terapevta), da se v procesu terapije odkrijejo in spremenijo neki globlji nezavedni vzorci in morda tudi kake travme ali zlorabe za njimi. Samo pogovori sigurno ne bodo dovolj, čeprav se bo potrebno tudi ogromno pogovarjati – predvsem o občutjih. Vaših in tudi njegovih. Vendar pa, kot sem že rekla, je najprej potrebno odstraniti zasvojitveno sredstvo in doseči sposobnost, da se da o tem sploh pogovarjati.

Zaslužite si spoštljivost (ki je v pornografiji, ki razvrednoti človeka do konca, ni!), zaslužite si kaj več kot le »tehnično spolnost«, zaslužite si razumevanje vaših čustev in občutkov, pa tudi odgovore na vaš strah -kaj na teh mnogih (poslovnih?!) potovanjih, morda na skrivaj, počne?!

Vse dobro vam želim.

Pozdravljena ga. Jerneja,

najlepše se vam zahvaljujem za vaš odogovor. Resnično ni mogoče opisati kako “ušivo” se počutim ob njegovem početju, glede na to, da marsikdaj grem, kot ste napisali, preko sebe, samo da mu ustržem. Na teh službenih potovanjih mislim, da mu čas ne dopušča da počne kaj na skrivaj, sicer pa človek nikoli more vedeti. Sicer je odprt človek, vse se lahko pogovorim z njim, vendar, ko pa načnem to temo glede gledanja pornografije, pa dobim odgovor, da sem jaz obsedena, kaj da ga zdaj kar naprej sprašujem o tem, da to ni nič takega….Saj mogoče res za nekoga ni, meni pa pomeni neko veliko, veliko razočaranje in razvrednotenje mene. Ubistvu on v tem sploh ne vidi problema in se o tem ne misli pogovarjati.Vsakič, ko ga vidim za računalnikom ga vidim, kako je spet na teh pornografskih straneh in vse skušam narediti, da mu preusmerim pozornost, da sploh ne gre za računalnik, kakšen dan sem uspešna, kakšen dan manj, je pa res, da odkar sem mu povedala, da sem odkrila njegovo početje manj “visi” za računalnikom in mogoče mi bo pa le uspelo, da ga odpeljem stran od tega početja, vendar je to zame pri veliki družini velik napor in se včasih samo sebe vprašam ali je sploh vredno, da se toliko trudim. Sicer ga imam rada, verjetno bolj kot si priznam in vsi imamo napake, vendar jaz težko prenašam napake, pri katerih se počutim tako razvrednoteno. Upam, da se bo oglasil še kdo, ki ima izkušnje s tem in mi poskušal pomagati prebroditi to situacijo.

Pozdravljeni, justmore!

Morda bi dodala samo še tole. Tu gre predvsem za spoštljivost, ki si jo vi zaslužite. Tudi s strani vašega moža – da vas bo pripravljen vzeti resno in začutiti v tem, da se vi počutite tako »ušivo«, umazano, ponižano in razvrednoteno (in vi se ob tem upravičeno tako počutite!).

On bo moral biti pripravljen nekaj narediti zato, da se boste vi počutili spoštovano in ljubljeno, ne pa zgolj kot objekt za zadovoljitev! Vam se ni več potrebno truditi, da bi ga odtegnili proč od računalnika – naj se on začne sam truditi za to! To je njegova odgovornost, ne vaša. Vi mu tega ne morete preprečiti, poleg tega pa ni otrok, ampak sam zase ve kaj je prav in kaj ni (če vam ni v redu, potem tudi za njega, če vas ima rad, ne more biti v redu!). Dokler se vi trudite in nosite odgovornost namesto njega, boste samo utrujeni in izčrpani, njemu pa še vedno ne bo potrebno nič spremeniti. Naj trud in odgovornost za svoje početje prevzame sam, ob tem pa začuti kako se vi počutite ob njegovih dejanjih!

Dovolite si čutiti jezo in ponižanost in vztrajati pri tem, da sprejme vaša občutja in nekaj naredi za to, da bo drugače!