Bom kar sama načela novo temo, da se ne bo kdo razburjal, da smetim po drugih temah.
V enem od spodnjih postov sem prebrala, da ste omenjali kronično manjko energije. Zelo bi bila vesela, če bi mi lahko malce več napisali o temu, kajti imam obdobja, ko mi energije kar nenadoma zmanjka, potem pa se pojavi obdobje, ko jo imam na pretek. Zanima me še tudi, kolikšen del-vlogo ima v teh nihanjih človeška psiha.
hvala za odgovor in vse pohvale forumu

Pozdravljena,

res je, da nam raven energije v organizmu niha. Pa ne le zaradi premalo pojedene hrane/kalorij.

Na raven energije vpliva veliko dejavnikov:
– najprej je tako zelo odvisno od naše zasnove – genoma. Ta daje ves čas komande kako naj se razvijajo, delujejo in starajo naši organi, kateri del možganov imamo bolj aktiven (čustveni del/desna stran ali razumski de/leva stran.). Hkrati pa nam geni tudi diktirajo hitrost presnove. Eni zato potrebujejo več energije (so bolj potratni), drugi spet zelo malo.

– glede na genom imamo nek organizem, telo, ki ima nekje šibke dele.To pomeni, da je celična presnova v posameznih reakcijah, ciklih lahko “poškodovana”, ima napake. Telo (celica) ves čas poskuša popravljati te napake ali pa jih nadomešča z drugimi. A zato troši več energije.

– pravilna rekreacija, prehrana, spanje, umsko delo,….- o tem vam ne bom pisala.

– In vsi ti organi, deli telesa so podvrženi tudi zunanjim dejavnikom – temperaturi, vlagi, sončnim žarkom, kozmičnim sevanjem in zemeljskim elektromagnetnim valovanjem. Ob vsakem letnem času in tudi vsakodnevno so ti dejavniki različno močni. Z njimi se mora organizem tudi spopadati,in zato troši veliko energije. Zato se ob določenih dnevih počutimo odlično, drugič zelo slabo. Če pa imamo (in to imamo skoraj vsi!!) nekje šibko točko v našem metabolizmu , potem se nam na tistem organu z leti začnejo pojavljati napake. (Najbrž ste že prebrala tisti članek, ki ga je izdala svetovno znana univerzitetna klinika Mayo (Rochester, ZDA) – o stresih in kako kaskadno vplivajo na naše telo in kakšne so posledice na dolgi rok (spodaj sem vam ga pripela).)

– seveda na razvoj psihe vpliva vzgoja družine,in nato kultura v katerem živimo. Ravno kulturno življenje, odnosi v poslovnem svetu, družini nam lahko “požirajo” ogromno energije.

Kaj pa sama čustva:
Naša čustva tudi zelo vplivajo na količino energije. Tako kot ste najbrž že prebrala, naša čustva so velik generator dražljajev, ki povzročijo veliko potrošnjo energije skozi niz reakcij.
(Sigurno ste že občutila veliko žalost, ali pa dolg neustavljiv žalosten jok. Po njem ste sigurno v sebi občutila veliko praznino in utrujenost. Spala bi. A je bilo tako? Z jokom, potrtostjo ste povzročila celo kaskado reakcij in tvorbe različnih hormonov, ki so potem povzročili, da ste se zjokala……. in vse te reakcije, tvorbe različnih molekul – potrebujejo ogromno energije. Največ pa ravno možgani . In enako je z radostjo, veseljem. Tudi ta povzroči dražljaj, kaskado reakcij in potrošnjo ogromno energije. Samo da so pozitivna čustva motor, ki nam omogoča, da nekaj drugega opravimo z večjo voljo, željo; je v bistvu motivator. Zato tudi rečemo, da nam dajejo pozitivno energijo; pa čeprav jo ob tem tudi zelo veliko porabimo in smo na koncu ravno tako utrujeni, ampak zadovoljni). Nekateri ljudje so pozitivisti, drugi negativisti. Tako nam je zapisano v genih (ravno danes so na viziti govorili o prirojeni sreči) in genoma ne moremo spreminjati. Lahko pa optimiziramo tisto kar imamo. Če se zavedamo, da smo bolj pesimistične sorte, potem se moramo naučiti, da ne gledamo več na vse tako črno. Enako velja za tiste, ki na vse gledajo preveč rožnato. In ko se naučimo bolje razumeti svoja čustva in jih obvladovati, lahko postanemo bolj srečni. Ali ste gledala film “Čudoviti um (Wonderful mind)”. Meni je tako všeč, ker simbolizira kaj se v življenju lahko naredi z vedenjem, razumevanjem in voljo spremeniti nekaj kar je sicer genetsko pogojeno, a…. Film govori o znanem Nobelovem nagrajencu, matematiku dr.Nashu, ki je super genijalen a hkrati hud shizofrenik, ki ne loči resničnega sveta od neresničnega. Ko je končno dojel, da je bolan, se je ob pomoči najbližjih naučil ločiti resnični svet od neresničnega, ki ga je ogrožal in delal norega. . In marsikaj v življenju lahko mi vsi naredimo enako. Ko se zavemo svojih šibkih točk, jih lahko kontroliramo,obvladujemo, upravljamo, jih izboljšamo, ne moremo jih pa popolnoma odpraviti.

In če znate realno oceniti kakšna ste (to pa je v bistvu vaša psiha), potem lahko pričakujete, kako boste ob določenih reakcijah, stresih reagirala. In s telovadbo možganov (dihalne vaje, avtogeni trening, joga – vsak dan, ali vsaj 3-krat tedensko) se lahko naučite bolje kontrolirati svoja čustva (reakcijo možganov). Še vedno boste ob določenih dnevih, letnih časih ali dogodkih bolj polna z energijo, v drugih pa malo manj, vendar lahko imate pod kontrolo brezvoljnost, črnogledost, malodušje, “nič se mi ne da”.
Svoja čustva trenirajo igralci, osebe, ki javno nastopajo, politiki, tudi športniki imajo natrenirana svoja čustva, da lahko v tistih stresnih situacijah tik pred tekmo zdržijo velike pritiske in zmagajo. In zato potrošijo ogromne količine energije. Večkrat ko to ponovijo, bolj jim ta stres postane znan, domač,vedo kaj se bo zgodilo..in potem to ni več tako hud stres, naenkrat obvladujejo situacijo (vedo, kako bodo ves dogodek, potek dogodka imeli v svojih rokah).

Upam, da vam bo kaj od tega koristno,

lp m

članek:

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!