Moj prijatelj je nedolgo, nekaj mesecev nazaj, izgubil ženo, ki je umrla zaradi bolezni, torej ne nepričakovano. Skupaj sta bila dolgo, več kot 15 let, otrok nista imela. Tudi midva se poznava že dolgo, med nama je bilo vedno čutiti naklonjenost, vendar nikoli več od tega. Smrt in poslavljanje od partnerke je potekalo v družinskem krogu, želeli so si mir in zasebnost. Zato sva se srečala šele nekaj mesecev po smrti, pred kratkim. Želi si biti z menoj, tudi intimen, ne skriva žalosti in dejstva, da partnerko še pogreša, hkrati pa si želi bližine. Med nama je močna kemija in naklonjenost, vendar se ne znajdem, saj ob tem, ko mu nudim podporo, ne bi rada sama izgubila tal pod nogami in bila “le” začasna tolažba. Sicer sva se pogovorila, da nikamor ne hitiva in si ničesar ne obljubljava, ampak vseeno ne vem točno, kako ravnati – ali ga pustiti, da sam vodi tempo zbliževanja, ali ga spodbujati, ali mu biti na voljo v vsem, ali mu postavljati meje … Ima kdo izkušnje?