neješč dojenček
Pozdravljeni,
že nekajkrat ste mi pomagali z odgovorom, zato vas ponovno prosim za nasvet.
imam sina, ki bo čez nekaj dni dopolnil 4 mesece. Kljub temu, da je že od rojstva precej neješč, je do sedaj lepo napredoval:
teža ob rojstvu: 3720g
teža ob 3 mesecih: 6100g
prejšnjo sredo pa se je začelo. Najprej sem sicer mislila, da ima pač nekaj dni, ko mu ne paše toliko jesti. Vendar se vsak dan slabša. Že v nedeljo je pojedel v 24 urah le 600ml. Potem sem ga v ponedeljek in torek poskusila nahraniti v spanju in je lepo vlekel. V sredo tudi to več ne. Preprosto – ko začuti mleko začne neutolažljivo jokati, nikakor ne spravim vanj več nič. Včeraj smo tako pristali pri 530ml. Danes kaže še na slabše. Danes sem bila tudi pri zdravniku – vse OK, kri, voda uredu.Kljub mali količini zaužite hrane, odvaja normalno- enkrat ali dvakrat dnevno.Zdravnica je tudi pripomnila, da je res tako razpoložen, da težko, da je z njim nekaj narobe.
Vendar kot kaže nekaj je – namreč vse kar spravimo vanj, ga silimo – če bomo nadaljevali s takim tempom, bo v nedeljo sigurno le še na 200ml zaužitega. Sem čisto obupana, ne vem, kaj naj naredim. To sem omenila zdravnici, ki je povedala, da potem verjetno sledi infuzija. To sem tudi pričakovala. Ampak – to pač ne reši problemov.
Ne vem kaj storiti – ali naj ga silim s flaško, ali naj pustim, da poje kolikor želi (to je zdaj le še 30ml) in mu potem spet ponudim? Danes mi je ob 12 pojedel le 50 ml – zdaj spi, sploh ne vem, kdaj naj mu spet dam jesti. Bojim se dehidracije, po svoje pa ne vem, če je pametno, da mu siliš flaško, medtem ko joka, joka, joka. Podobno stanje (vendar v precej milejši obliki) smo imeli pri dveh mesecih, takrat smo poslusili tudi z Allernovo. Stanje se ni nič izboljšalo, zato smo šli nazaj na Novalac in kot po čudežu je začel lepo jesti – skoraj 2 meseca nismo imeli težav. Zdaj pa spet…
Verjamem, da mi recepta, kako bo začel spet jesti, ne morete dati, me pa zanima vaše mnenje. Kaj storiti, če mi v teh (pred)prazničnih dneh več ne mo pojedel niti 500ml. Kdaj sledi sprejem na pediatriji?
Hvala za odgovor.
Obupana mamica.
Količina okoli 500 ml bo še zadovoljiva. Opazujte njkegovo lulanje, če je plenička mokra pri vsakem previjanju, torej na 3-4 ure, ima tekočin zadosti. Kaj pa je vzrok tej neješčnosti, ni mogoče reči. So stanja, ki se razvijajo počasi in nimajo izrazitih znakov, zato jih pač ne moremo ugotoviti takoj. Potrbno je počakati. V tem času poskusite hranjenje v spanju, čez dan pa dodajte mleku pol žličke sladkorja.
ela100,
predlagam ti, da zamenjaš AM. Tudi sama sem imela pri obeh otročkih (zlasti pri prvem) podobne težave (ker naenkrat nismo nič jedli). Ko sem zamenjala mlečno formulo, sta po dnevu ali dveh spet lepo jedla. Ne smeš pa pričakovat, da ti bo že v prvem obroku spil 150 ml. Se bo moral navaditi novega okusa. Poskusi z Bebo od Nestle-ja. Pri nas sta jo oba imela najreje od vseh mlečnih formul (dojenčica jo pije še zdaj).
Lp
Hvala obema za odgovor.
Situacija se je le delno izboljšala v prejšnjem tednu. Zdaj mi v povprečju poje okoli 750ml na dan. Vem da je to še vedno premalo, vendar več res ne morem spraviti vanj. Zanimivo je to – mali lepo pokaže lakoto – po joku lahko razberem, da je lačen, poleg tega tudi prav pogoltno gleda za flaško, vendar ko spije okrog 100 ml je konec- on je sit in ne spravim vanj niti mililitra več…
Danes, pri štirih mesecih smo ga tehtali – 6670g. Torej smo od 3 do 4 meseca napredovali za 570g. Ali smo že na kritični meji? Glede na to, da slabo je že praktično 14 dni – začelo se je pa pred tremi tedni, lahko rečem, da sem mislila, da bo še slabše. Nisem pa sigurna.
Zanima me pa še eno – morda malo neumno vprašanje. Pri stalnem štetju mililitrov se oklepam vsake bilke, zato me zanima naslednje: Ko mu pripravljam obrok – ponavadi 150ml – saj je to količino že lepo jedel, vedno štejem od količine 150ml. Torej – vlijem vodo, dodam prah in na koncu seveda pride okrog 165-170ml tekočine. Ker nisem sigurna, sama štejem, da je pojedel le recimo 150ml in ne 160ml. Ker je na koncu obrokov 6-7, se pri tem tudi nabere nekaj… Pa me zanima, ali se šteje voda+prah ali samo voda…
Morda malo čudno, pa vseeno…
Hvala.
Med pripetimi temami so tabele rasti. Dobro bi bilo, da sprintate prvo stran in vrisujete težo. Današnja teža je za 4 mesečnega dečka odlična, na 50. percentili.
Opustite te mililitre, ki vas delajo samo preveč občutlljivo za nepomembne stvari:=)
pozdravljeni,
najlepša hvala najprej za odgovor.
Še vedno smo v bitki za mililitri:-)
V bistvu lahko rečem, da mi dečko še vedno največ poje v spanju – večerni in jutranji obrok, vse drugo pa je… tako, tako…. Včasih samo 40ml, včasih 120… Več ne. Je pa dobrovojen, nasmejan dečko, ki je včeraj dobil prva dva zoba. Bi bil lahko to vzrok za neješčnost. Se mi zdi precej zogdaj – 4 mesece star.
Kljub temu z napori pridemo do količine 700ml dnevno.
Zdaj me pa zanima naslednje. Ali lahko (za vnos kalorij) v obrok dodam eno žlico riževe kašice? Namreč – kupila sem jo in poskusili smo z dodajanjem ene žlice na 150ml in zdi se mi, da več poje – bolj umirjeno,.. Bojim se pa, da delam s tem kakšno škodo. To delamo od srede in zdi se mi tudi, da je polivanja (ki je bilo prej sicer v minimalni količini prisotno) manj. Opazila pa sem, da seveda manj kaka – danes sploh še ni – verjetno od riža. Rešila en problem, naredila drugega….
Kaj svetujete – lahko gostim mleko z eno žlico riževe kašice? Kaj pa odvajanje?
Hvala in res ste super. Danes sem se spraševala, koga bi vprašala za nasvet in seveda – vi ste bili prvi, katerega sem se spomnila.
Ela
Izraščanje zob je lahko vzrok za manjšo ješčnost.
Z dodajanjem ogljikovih hidratov sicer res povečamo kalorični vnos. Pri 100 ali 120 ml res tudi ni takšne razlike v količini mleka, da bi npr, več ogljikovih hidratov pomenilo manjši vnos mleka. Zato se zdi smiselno, če otrok raje poje, da dodate žličko kosmičev, sploh, če potem poje skupno več kot samo mleko. Le zaprtje se zna goditi zaradi riža.
pozdravljeni,
že kar nekaj dni se pripravljam, da bi vam pisala, pa nekako ne nejdem energije, saj vem, da odgovora na moje vprašanje/problem pač ni.
Kot sem vam že pisala, je moj, zdaj 5-mesečni sin izredno neješč že od rojstva. Do skoraj 4 meseca je nekako šlo, zadnji mesec in pol pa je prava kalvarija. Trenutno ga že dva tedna hranim samo v spanju saj v budnosti flaše niti videti ne sme. Vsak poskus se konča z jokom, tako da ga potem še eno uro umirjam. Pri tem ga mirim in poskušam ponuditi, vendar se mi mali na rokah kar nazaj izteguje in pri tem joka oziroma skoraj kriči. Zdaj se me je že trikrat zgodilo, da je potem kar na rokah zaspal in če še pred 5 minutami ni hotel jesti, je potem takoj pojedel 180ml. Seveda v spanju. Vendar tudi to postaja vedno težavneje – tudi iz spanja se prebudi in zadnje dni mi tudi to več ne uspeva najbolje.
Žal obisk pri pediatru ni prinesel nič novega. Namreč – z velikimi napori, ko skorajda nismo prestopili vrat doma, saj se cel dan vrti okrog hranjenja, mi je uspelo, da mu je v enem mesecu teža narasla za 800g (zaradi dodajanja rižolina v mleko – na dan je pojedel okrog 800-850ml). Zadnji teden smo na številkah okrog 700ml, kar je tudi opazno na tehtnici, saj se je poredil le za 60g. Vseeno pa se pediatrinji ne zdi nič hudega (kako le – vem, da ima težo pri 5 mesecih (7400g) zelo uredu… tako, da me je edino naročila na kontrolo tehtanja…
Stanje pa je vsak dan slabše. Poskusila sem že z zamenjavo formul, flašk… uvajam gosto hrano, ki je ne sprejema najbolje, vendar se trudim, ker vem, da je to v bistvu moje edino upanje in izhod. Vseeno te precej demotivira, ko vidiš da celo banano, ki naj bi jo dojenčki imeli radi, pljuva ven in se pri tem tako kremži…
Pišem vam kar iz obupa, ker se počutim v tem problemu tako sama, vsak dan znova se budim z vprašanjem, kaj bo novega, vendar vsak dan bolj tonemo. Zdi se mi, da s hranjenje v spanju sina celo mučimo, saj ga nenehno zbujamo, vsako hranjenje pa se konča z jokom. Tako vedno znova ugotavljam, da več spi – preprosto zato, ker se nikoli ne naspi, ker ga ves čas zbujamo. Vem, da mi ne morete dati pametnega nasveta, kaj narediti, vendar vseeno se mi stanje ne zdi normalno.
Razmišljam o Infatrini mleku – morda le zvečer. Vem, da je teža za zdaj normalna, vendar hkrati vem, da če bi sina pustila, da bi jedel, kolikor bi sam želel, ne bi pojedel NIČ!! Ponoči se nikoli ne zbudi za hrano, samo za dudo, podnevi nikoli ne kaže znakov lakote… Na momente me celo prime, da bi pustila, koliko časa bi zdržal – pa saj povsod piše, da imajo gon po preživetju, da se izstradali pač ne bi. Trenutno sem že tako izčrpana, da kar ne morem več siliti in bi najraje pač kar pustila… Morda je to tudi edini način, da dobim vsaj napotnico…
Hvala, ker ste mi prisluhnili in hvala ker ste…
Včasih je tako, da moramo mimo vseh navodil čarati po svoje. Pri takih težavah se zdi, da bi prilagodili navodila.
Torej predlaga: hranjenje z mlekom v spanju. Hitro uvajanje GH (krompir, zelenjava, meso, sadje, žitne kašice) z dodatki olj, minimalno soljenje.
Lahko še poskusite za 1 mesec uvesti Aptamil Lactose Free, če ne bo bolje za 1 mesec Aptamil ADC, s tem bi izključili še dve pogosti stamnji (alergija na KML in laktozna intoleranca), drugih vzrokov trenutno ne vidim, kajti vsaka resna kronična bolezen se najprej izrazi na otrokovi teži.
Hvala za vaše besede. Nekako so mi pokazale, da delam prav, saj mi vsi pač zatrjujejo, da naj ga pustim, da bo že vedel, ko bo lačen, da je hranjenje v spanju nemogoče… Kot da bi jaz to rada počela? Kot bi si želela, da sva s sinom skoraj cele dneve zaprta, saj je cel dan podveržen kalkulaciji, kdaj bo spal – da bo lahko jedel?!
Od včeraj smo na Aptamilu LF, seveda je prezgodaj govoriti o kakršnihkoli rezultatih. Zanima me pa naslednje pri uvajanju GH – zadnje dni opažam, da se pri uvajanju okusov vsaj ne kremži tako kot prve dni, vseeno pa imamo problem – iztegovanje jezička. Kot kaže je ta refleks še vedno zelo močen. Po pravilih naj bi dojenčku dal žlico na ustnico in naj bi vsebino on posrkal – no moj sin iztegne ven jeziček in žlico pač poliže. Tako poskušam hrano pač kar dati direktno v usta. Verjetno ti znaki kažejo, da na GH še ni pripravljen vendar glede na situacijo menim, da moramo še naprej vztrajati. Imam prav?
Dnevno mi spije v slabih dneh okrog 700ml, v dobrih celo 800-850ml.. Mleko gostim z rižolinom, saj opažam, da izpije isto količino, če ga gostim ali ne. Ali delam pravilno? Ali je količina alarmantno nizka?
Zadnje vprašanje se nanaša še na spanje. Mislim, da mi zadnje čase res veliko spi. To sem do nedavnega pripisovala dejstvu, da se ga pač zbuja in se nikoli dobro ne naspi, zdaj pa se že malo bojim. Dnevno spi okrog 16 ur. Ponoči spi 10-11 ur. Potem pa še 3 krat po uro in pol do dve uri. Bi bilo lahko to preveč oziroma povezano z njegovo neješčnostjo? Ali je še v mejah normale?
hvala za vaše odgovore.
Doklere nisem začela odgovarjati na tem forumu, sploh nisem vdela, da so tudi dojenčki, ki tako neradi jedo, da jih lahko mamice hranijo izključno samo v spanju. In ker so zrasli tudi ti dojenčki v povsem normalne otroke, potm se mi zdi, da je to sicer neprijetno, ampak otrok vseeno zraste. In samo to je pomembno.
Z žličko kar vztrajajte, se bo naučil, da z jezičkom potisne hrano nazaj in ne ven. Mogoče je res malce prezgodaj (razvojno), ampka tu so drugi razlogi za zgodnje uvajanje GH. Bo že, samo vztrajajte.
Mislim, da ni potrebe gostiti mleka pri vsakem obroku. Dobi le kalorije iz ogljikovih hidratov, on pa potrbuje beljakovine in maščobe iz mleka. Ob GH bo dobil še vse ostalo. Svetovala bi gostenje le zvečer, izjemoma tudi zjutraj.
Dolžina spanja je primerna, nekje v povprečju za to starost.
pozdravljeni,
že vnaprej se vam opravičujem, ker vas nenehno nadlegujem… Realnost je taka, da ste mi vi z vašimi nasveti (seveda tudi po principu “uporabi iskalnik- iskalnik je zakon:-)) že ničkolikokrat pomagali iz zagat, s katerimi se srečujem kot novopečena mati. Ne vem, kaj bi brez tega foruma…
Škoda le, da imam res posebnega sinčka, ki mu je hrana (bistvo življenja) zadnja briga…Danes je situacija še posebej zaskrljujoča. Jedel ni že od 11 ure… Zbudila in spet uspavala sem ga že tolikokrat, da se ne spomnim več… Samo, da začuti mleko… jok!!!! No, rekla bi da nič novega…le da smo trenutno še vedno na 300ml zaužitega mleka.
Zanima me naslednje. Pred eno uro sem v stanju obupa poskusila… dati mu pač Monte. Vedno sem bila mnenja, da dojenčka navaditi čim kasneje s tako hrano, zdaj pa mi je resnici na ljubo vseeno. Karkoli, samo da bi jedel. In… pojedel je skoraj celega. Že včeraj, ko sem mu najprej ponujala zelenjavo z rižem se mi je kremžil, potem pa sem mu pač dala “našo” hrano jo je vsaj nekaj žlic pojedel. Je možno, da že zdaj razlikuje okuse? Ko me gleda, ko jem kruh, zraven kar godrnja, ko mu ga iz čistega heca ponudim, gre kar za mojo roko, vendar ga mu ne upam dati… Ko pa mu zmečkam banano, jabolko, hruško… se kremži.
Sem danes pomislila, da bi mu dala kar našo juhco in vanjo zamešala pire. Vendar petmesečnik??
Torej – moje vprašanje- kolko škode bo, če pač uvedem Monte, skutke, jogurte in podobne (sladke) stvari?? Kaj pa goveja juha, kruh (gluten)… Evo, ravno slišim, da spet joka, ko mu je mož poskusil dati mleko… Ne vem, kaj naj naredim. Mogoče z uvajanjem takšnih okusov delam še vedno večjo škodo, saj bo mleko popolnoma zavrnil.
Hvala za odgovor.
Pozdravlji, Ela,
pri takih težavah ne gledamo več strogo na navodila, ampak naredimo tako, da otrok vsaj nekaj poje. Mislim, da sem že pisla tukaj, da sem imela tako neješčo deklico (ki bo sedaj šolarka), ki je od 6. meseca dalje jedla golaž, meso zelo rada (brez vsega), celo pršut. Z mamico sva obupali, ampak sedaj je povsem zdrava deklica, je tudi sadje in zelenjavo (bolj vlekarniških količinah), ampak tako je. TO sem hotela napisati zato, da ne obupate. Ponudite pač tako, da bo otrok jedel. Pa čeprav Monte ali vašo hrano, ki jo prilagodite tako, da ne bo preslana zanj (dosolite za vas na koncu), sicer pa kar pogumno. To je seveda skregano z navodili o primernem uvajanju GH, ampak to je pač poseben primer in posebno je potrebno tudi ukreepati.
ela100, moj prvi se je pri 4 mes “odločil”, da on mleka ne bo pil. Pika! Mislim, da smo imeli doma čsito vse, kar se je tajrat dobilo na trgu, vključno s pregominom, vse vrste in povrste flaš, cucev … škoda denarja in časa. Čez noč smo šli na žlico in GH, do 5. mes, ko je nabasal eno grdo epizodo rota virusa, s katerim je pristal v bolnici, je kazalo odlično, po tem pa rez. Konec. Vojna in dretje za vsako žličko. Meni se je na čase, enako kto vam, mešalo od hudega, le da je naš še hujšal v nedogled… s 7 kil pri 4 mes (rojen s 4,5 kg!) je imel pri 7 mes nekj malega čez 5 kil in doma sem že imela napotnico za PK in hranjenje po sondi. Hkrati mi je pri 6,5 mes začel prestopati ob opori (sedel še ni!!), spal podnevi NIČ in ponoči z zbujanjem na 20 minut .. res se mi je mešalo. Nekej okoli . mes sem začela dajati sokove in bila v nebesih, da je vsaj te pil. Izkazalo se je, da je bila to velika napaka in okoli 7. mes sem s cmokom v grlu ukinila čisto vse sokove in po tem je otrok pojedel vsaj po 5 žličk juhe. Pri enem letu je imel 7.800 gr, po mojem ne bom pozabila do smrti. Pri 2 letih dobrih 9 kil. Do konca 19. mes je bil pr nas vsak obrok vojna in paktiranje. Potem se je lepega dne vsedel za mizo, pobasal v eno roko čevapčič in v drugo kruh -in jedel. Z možem si še lep čas nisva opomogla od šoka. Od takrat je – vse po spisku. Zdaj, pri 7 letih, ima 28 kil in ga bremzamo in gonimo, da pojedeno pokuri, pa še se mu nabira preveč zaloge. Če vas zanimajo kakšni daljši eseji, jih tudi najdete z iskalnikom, kakšne kolobocije vse smo se šli s to sinovo hrano. Pomagalo ni nič. Svoje je prinesel čas, edino pač to, da sem kuhala zanj extra izdtane orboke nas je rešilo pred bolnišnico. DObre živce in veliko sreče!
Iskalnik mi je res prinesel tudi vaše poste in kar na jok mi je šlo, ko sem brala vašo zgodbo.
Ne vem – kot kaže so nekateri dojenčki res nekaj posebnega – moj se verjetno kar uvršča v to kategorijo. Danes mi spet sploh ne je mleka. Imam občutek,da smo počasi zaključili. Pri tem je seveda nasmejan, dobre volje in živ… Le pri hrani se dobra volja hitro konča.
Seveda upam, da ne bo šel po stopinjah vašega sina (no, zgodba ima vsak “happy end”).
Hvala za spodbudne besede.
Pozdravljeni,
včasih si že mislim: “sprijazni se, tako pač je…” Samo, ne morem in ne morem.
Včeraj in danes uvajamo GH “na ful”. Proprosto zato, ker tudi v spanju več ne gre… Zbudi se tudi iz najglobjega spanca in začne jokati, samo da parkrat potegne mleko… Tako sem že včeraj zvečer porabila eno uro, da sem vanj spravila 160ml mleka, danes pa je ob velikih mukah uspelo naslednje:
zjutraj (ob 5 uri -v spanju seveda) 130ml mleka
Potem je okrog 11 ure je pojedel 130g kaše
Ob 14 uri sem dobesedno zlila vanj 110ml mleka – kar po kozarcu
Ob 16 uri je jedel “kosilo” . – juha, piščančje meso, korenje, krompir- gosto – 70g
Ob 19 uri je pojedel 40g kaše in spil (v spanju, vendar se je zbudil in seveda ni hotel več) 70ml mleka
Ponavadi sem mu potem ob 23 uri dala mleko, ki ga je spil 150-180ml, vendar danes močno dvomim. Ugotavljam, da ob uvajanju goste hrane (ki še zdaleč ni obrok) še zmanjšuje količine mleka. Tako vedno bolj pristajam na gosti hrani brez možnosti hranjenja z mlekom. Glede na hitro slabšanje situacije ugotavljam, da mleka enostavno ne mara, zaradi svoje neješčnosti pa mu zgornje količine zadostujejo. Ker – še vedno je dobre volje in razigran kljjub minimalnim količinam.
Ne vem – verjamem da se sliši smešno, samo ne gre se mi več k pediatru. Vsakokrat znova dobim isti odgovor – da prvič sliši za otroka, ki ne bi bil bolan (v smislu viroze) in bi ne jedel. Hkrati pa se stanje slabša. Res je, da smo praktično čez noč uvedli GH in ne morem pričakovati ćudežev, vseeno pa ne vem, če zgornje količine sploh zadostujejo za “preživetje”.
Kot vedno, se vam zahvaljujem za odgovor. Res -zlati ste!
Ela
Količine so čisto primerne, kosilu z zelenjavo in ogljikovimi hidrati pa morate dodati maščobe (olivno olje, sončično olje), kajti brez maščob tudi ni življenja. Sedaj morate prebroditi le kakšna 2 meseca, kajti potem boste bogatili obroke tudi s smetano in podobnimi kaloričnimi dodatki.
Uh, ela100, meni se to bere kot briljantna količina!
Dam vam en namig: pustite ml in g pri miru, sicer s evam bo zmešalo.Določite eno skodelico, ki se vam zdi približno primerna in iz nje ga hranite. Naj ne bo prevelika, 1,5-2 dcl je za zdaj zvrhano zadosti. EN dan bo pojedle pol skodele, drugič celo, kakšen dan samo četrt – ne delat drame, dokler otrok lula, kaka, spi in zadovoljen kolovrati po svetu. V nasportnem primeru boste vi po 2 mes za v Polje (vem, ker sem bila sama na tem). Po drugi strani vam povem, da moj 2. sin, ki je zaradi alergij hudo omejen pri hrani, do danes, ko ima 2,5 let, še nis pil več kot 120 ml mleka, ne mojega, ne formule. Pa je glede na svoj okleščen jedilnik in an svojega starejšega brata naravnost perla, saj ima zdaj okoli 13 kil in 93. Več mesecev je jedel 4 živila +formulo.
Pozdravljene, tudi jaz sem ravno opisala svoje probleme v novi temi. Z mojim sinom se izključno dojiva, pa so problemi enaki, kot jih imate, s tem da še bistveno počasneje pridobiva na teži. Ker se dojiva, tudi ne morem nadzirati, koliko sploh spije.
Upam, da se dolgoročno vse reši in da so naši lahki otroci kljub temu zdravi!
Hvala za vaše komentarje, mi koristijo.
Lp
Katja
ela100 – še ena mamica, ki je imela izrazito neješčo hči. začelo se je pri 3 mesecih in nekje do 6 meseca smo jo večino časa tudi hranili v spanju, redko, da je kaj popila sama. dolgo dolgo smo pisli ml, da smo zadostili minimalni količini in verjemi – 850ml pri nas ni bilo nikoli, niti pri 6, 7 mesecih nikakor ne.
vmes so ugotovili gastritis, stanje se je izboljšalo po zdravilu Controloc. GH je sprejela pozno, pasirali smo do 14 meseca, animirali na vse mogočle načine, da je jedla. še danes velikorat bruha, sploh kadar je bolna ali se ji zaleti.
ampak pod črto je danes zdrava,izjemno živahna skoraj 20 mesečnica, s širokim naborom hrane, ki jo je. količinsko nikoli ne poje veliko, ima nekje slabih 11kg in zgolj v info – danes z veseljem pije mleko z linom 😉
počasi se nam je urejalo do nekje 15 meseca. zdaj je bolje, sprijaznili smo se, da poje majhne obroke, ampak je najlepše, ko tiste z veseljem.
je pa prva rekacija, ko je bolna, da popolnoma odkloni hrano…
upam, da smo te mamice malo potolažile… črtaj ml in gr, res… če ji paše, daj pa čokolino na flašo… in naša je tudi začela uživati v hrani šele, ko je jedla enako, kot mi – z začimbami, soljo, skratka močno hrano.
pa veliko ljubezni, da prebrodite tiste res nemirne dni! 🙂