bolečina in strah-pornografija
]Kako naj začnem, da ne bom izpadla paranoična ženksa, ki še vedno verjame v pravljice???
Z možem sva se poročila pred cca. letom. Pred njim sem končala vezo, odšla sem stran z otrokom. Zaradi razočaranja nad nevzdržno nonšalantnostjo prvega partnerja sem si obljubila da bom poslej previdnejša. Pa vendar, vseeno sem še vedno upala in verjela v to, da le obstaja moški, s katerim bom živela, tako iskreno, preprosto in veselo.
Pred 4-imi meseci sem rodila drugega otroka. Verjetno sem še v vedno občutljivem stanju.
Bodisi dovolj za uvod.
Težava je v tem, da sem že pred poroko moža dobila kako je brskal in se samozadovoljeval na pornografijo, Preko spleta, dvd-jev. Ko sem v hecu omenila dobrim prijateljicam, so se nasmejale češ to počno vsi moški. Še zdaj ne bom pozabila prizora ko sem bila visoka noseča in sem šla prej v posteljo, čakala in upala da bo prišel k meni in me objel. Ker ga ni bilo sem šla nazaj v dnevno sobo in ga znova uzrla v tistem položaju. Jokala sem skoraj celo noč.
Potem se je zadeva nekako polegla, verjetno je bil bolj previden in je skrival.
Pred tednom sem znova videla na internetu tiste strani. In ne le to, očitno ga vzburjajo stare ženske, bolj babice. V glavi se mi je začelo vrteti, solze so kar eksplodirale iz mene. Počutila sem se tako nemočno, ponižano, izdano, poteptano. Živim za našo družino, skrbim da so vsi srečni, poskrbim da ga le ne delam ljubosumnega, kar je sicer zelo.
Na podlagi teh tem vrsticam ste verjetno dobili vtis, da sem nemočna, zapuščena in proseča ženska. Vse prej kot to. Počutim se na vrhuncu življenja, imam dobro službo, sem atraktivna, imam obilico prijateljev s katerimi nam je fajn, ko nanese čas za druženje, vsak dan športam, sem sicer zelo srečna…skratka imam vse.
In ravno zato se počutim še bolj nemočno…imam vse, moj mož pa se zamozadovoljuje na starejše ženske?!?
Verjetno boste vprašali…kako pa v postelji?!? Iskreno, ne vem ali se bom lahko še ljubila z njim. Zame seks ni to kar počno v pornografskih filmih, kjer so ženske lutke za izpolnjevanje satisfakcij grobih mož. Zame je seks strast, nežnost, največja intima in izpoved ljubezni, ki si jo lahko dva izkazujeta. In spolnost bi naj po moje z leti napredovala.Ne, tega midva nimava. Zakaj? Seveda, lažje je kriviti drugega. Ampak mene pač ne vzburja če mi reče da bi me v rit še preden sva vzburjena, oz. sem vzburjena. Mene ne vzburja da me tolče po riti…itd, ker vem kje je to videl!
Ruši se mi svet pod nogami. Ja vem, lahko bi bilo huje boste rekli, mnoge so tepene, trpinčene, posiljene, ignorirane. Pa vendar. Mene od bolečine duši, ne morem spati v joku, medtem ko on spi kot otrok.
A me kdo sploh razume? Želim si da bi mi nekdo rekel, da je to del partnerstva, da bodo njegove obljube da ne bo več držale, da pretiravam, da mu bom znove lahko zaupala, da se bova kdaj ljubila kot midva in ne kot pornoigralca…
Morda za objektivnost povem še to, da je moj mož zelo skrben, prijazen in delaven. Skupaj se mnogokrat do solz nasmejiva, oba otroka ima iskreno rad. Vse! LE TA PREKLETA PORNOGRAFIJA. Uničuje naju.
Žal mi je za dolge vrstice ampak nekam sem se mogla izpovedat!
Spoštovana Akasa,
stisko, ki jo občutite v vajinem partnerskem odnosu je povsem naravna, logična in upravičena. Težko je živeti v takem vzdušju, kjer ni zvestobe, zaupanja, varnosti. Zato, da bi lahko sebe vsakodnevno prenašali, ljudje pogosto zanikamo bolečino, ki jo živimo že leta in si delamo utvare, izgovore in na različne načine tolažimo, češ, saj bo vse v redu in tako hočeš-nočeš čakamo, da nekdo dela namesto nas. Čeprav je povsem razumljivo, da je z nami tako, ko smo v stiski in nemočni, si žal delamo le še večjo krivico. Čeprav čutimo, da ni pošteno, da se nam to dogaja. In tudi res ni. Kaj torej lahko storimo za to sami? Odgovor: veliko oz. največ. Samo treba si je bolj zaupati in verjeti vase. In biti pripravljen tudi kaj tvegati.
Pravite, »skupaj se mnogokrat do solz nasmejiva, oba otroka ima iskreno rad. Vse! Le ta prekleta pornografija. Uničuje naju«. To je to, o čemer govorim uvodoma. Od vas je odvisno, kako boste živeli v odnosu, v družini. Če želite in hočete prekiniti to vzdušje, se lahko odločite za temeljit pogovor s partnerjem glede neodgovornega bežanja iz odnosa v pornografijo. Na forumu je že veliko napisanega o tej obsedenosti in prisilnemu ponavljanju. Dejstvo, da partner potrebuje pornografijo za umirjanje lastne stiske, je treba vzeti resno – predvsem jo mora on vzeti zares. Če z vztrajnim in iskrenim pogovorom, pospremljenim z dejanji ne bo šlo, priporočam obisk terapevta.
Nad tem, da danes široka populacija ljudi cinično sprejema pornografijo kot običajno stanje, smo lahko samo žalostni in razočarani: kako globoko zanikamo lastno bolečino, stisko in osebno odgovornost pri povzročanju lastnega trpljenja in trpljenja družine. Temu primerne so tudi statistike motenj, stisk, nasilja ipd. težav v sodobni družbi. Namreč, posameznik/-ca, ki je v takem odnosu pa trpi in zgublja smisel. Nanj (in otroke) se pozablja. To je tisto, kar je pomembno. Namreč, od tega istega posameznika je odvisno kakšno življenje bo imel. Če se ne bo sam pričel spoštovati in nekaj ukreniti za to, da mu bo bolje, mu tudi nihče ne more zares pomagati.
Najprej si moramo priznati, da to, kar mi čutimo do sebe, kako se doživljamo, svoje telo, svoje življenje in odnose, za nas še kako drži in vodi naše vsakodnevno razpoloženje. Kaj si mislijo drugi, je povsem nepomembno. V tem istem razpoloženju ne živimo le mi odrasli, temveč tudi in predvsem naši otroci. Ki vse to, kar se dogaja med staršema, še kako čutijo, le da si ne znajo razložiti kaj vse to pomeni (čutijo le nek nemir, ne sodelujejo,…). Skratka, kar se nam staršem dogaja v partnerstvu, se posredno preko vzdušja dogaja tudi našim otrokom. Na to moramo biti pozorni in jih zaščititi, ker smo starši odgovorni za vzdušje v družini.
V pornografiji ni nič lepega, nič ljubezenskega, nič duhovnega, niti nič varnega – je eno samo nezavedno ponavljanje žalostne zgodbe in starih težkih čutenj (gnusa, sramu, krivde…), ki so nepojasnjena, neovrednotena in nenaslovljena, povezana z našim zgodnjimi odnosi in naučenim (negativnim) doživljanjem sebe,…je v zavestni obliki (ki se kaže v vedenju) iskanje pomiritve s to isto preteklostjo. Žal na neustrezen način, in ta neustreznost je nujna, saj na zavedni ravni ne poznamo izvora stiske. Moramo jo šele spoznati, jo ozavestiti, da lahko s temi čutenji in vzorci nekaj naredimo. Zato je o tem potrebno v partnerstvu ISKRENO spregovoriti. Partner se lahko odloči, da se z vami o tem pogovori ali pa ne. Če želi ponovno pokazati spoštovanje do sebe, svojega partnerskega odnosa in do svojih otrok.
Nezavedna dinamika obsesivno-kompulzivnega vedenja (nezavedno prisilno ponavljanje škodljivega vedenja) nas opozarja, da so za tem močno potlačeni afekti, ki smo jih bili vajeni iz odnosa s starši (oz. skrbniki), mamo in očetom. Kot otroci smo bili žrtve nepravilnosti ali še bolje, različnim oblikam zlorab, ne da bi se jih starši/skrbniki takrat res zavedali (sicer bi zanje prevzeli odgovornost). Temeljno negativno vzdušje, ki je prevladovalo v naših primarnih odnosih in ki je moralo postati tako ali drugače potisnjeno stran od zavesti, ravno zaradi svoje moči določa naše kasnejše intimno vzdušje v partnerstvu. To je t.i. medgeneracijski prenos simptomatike. Kjer pa se zopet pričnemo na različne načine (npr. predaja pornografiji idr. odvisnostim) z njim boriti, se otepati grdih čutenj, ki nas že ves čas pravzaprav spremljajo in rišejo naše temeljno razpoložanje v naši koži in v naših odnosih.
Končno, zato je naravno, da je vsaka izbira intimnega partnerja (običajno) romantična: nezavedno se nam partner »zgodi«, zgodi se nam popolno nasprotje od tistega negativnega, bolečega in sicer vajenega vzdušja doma ob mami in očetu. V zaljubljenosti je naša celotna osebnost organsko tako zasedena s hormoni sreče, da takrat ne vidimo težav, stiske, problema. Kakor da je vse rešeno. Zaplet, vrhunec drame, se zgodi potem, ko tega zastora ni več, kajti vsake pravljice je enkrat konec. Takrat se lahko šele prične iskren ljubezenski odnos, ki ga po svojem bistvu nikakor ni gre primerjati z zaljubljenostjo. Tako kot ni moč primerjati poroke oz. zaveze, ki je le hiter skok iz romance s tisto, ki je plod večletnega partnerskega dela na sebi in medsebojnem odnosu. Da ne bo pomote, romantični par ima velike možnosti za dolgotrajno, plodno družinsko in srečno življenje. Vendar ga je treba šele ustvariti. Nekdo mora začeti…
Zdaj smo približno tam, kjer se razvoj lahko zares začne. Pripravljenost in drža sta ključna pojma za kasnejše zadovoljno in srečno življenje. Na iskrenost, predajo, zaupanje in vzajemnost. Iz tega ven raste vsaka ljubezen. Ki smo je vredni vsi. Nismo pa vsi pripravljeni delati zanjo. Razen materinske, ljubezen nikoli ni bila čisto zastonj. Zato je potrebno resnično zakorakati v odnos. Samo preko (spoštljivega in zaupnega) odnosa si odpiramo možnosti za rast. Pričnimo si enkrat zaupati, dopustimo si verjeti v moč, da izpod tlakovanih plasti lastnih stisk, pokaže svoj pravi obraz. Vedno je tam, čaka na NAS.
Lepo pozdravljeni!
Si mogoče pomislila, da ga je hudo razganjalo in je hotel biti obziren in ti ne težiti s seksom, ker si bila visoko noseča? Oprosti, ampak ti kar iščeš slabo. Za nekoga, ki si tako zelo želi iskrenosti in iskrene ljubezni, veš, ljubezen je predvsem dobrohotna, hoče videti dobro. Ti niti pomislila nisi, da je bila njegova potreba tako močna, da si je moral sprazniti moda in da je hotel biti uvideven. Naj te drugače presvetlim, da se velika večina moških samozadovoljuje. Nekateri to žal morajo skrivati. Tisti, katerih žene to smatrajo kot žalitev. Toliko je vedno govora o tem, da moramo imeti radi same sebe, ampak ko pride pa do telesne ljubezni s samimi seboj, ajoj, auč, ni v redu. Smo tudi vizualni. Ali kaj gledamo, ali si kaj predstavljamo, tako to pač je. Ne samo pri moških, tudi pri ženskah.
In za zgornje kriviš pornografijo? Vsi moji partnerji so jo gotovo gledali, vsaj kdaj, pa si meni nihče nikoli ni upal reči, da me bo v rit. Tudi sama kdaj pogledam pornografijo, ampak v rito pa nikoli ne seksam, nikoli, moji partnerji so to vedeli in nikomur ni padlo na pamet, da bi mi to govoril. Maksimalno spoštljivi do mene.
Nedoumljivo mi je, da je ena žena lahko ljubosumna na tiste brezosebne kose mesa, ki jih moški gledajo na zaslonu. Bi se strinjala, da je pornografija poniževanje, ampak ne za ženo, je poniževanje za tisto, ki pred zasloni da noge narazen.
Enako tako bi lahko bili razočarani, ker je postalo popolnoma samoumevno to, kar se gre gospa, ki je zastavila vprašanje. Prvi mož, prvi otrok, drugi mož, drugi otrok in če bo s svojo nemogočo posesivnostjo, ki jo jaz osebno vidim v tem zapisu razbila še drugi zakon, kaj potem, tretji mož, tretji otrok? Meni osebno se zdi to veliko bolj problematično kot to, da njem mož kdaj pogleda pornografski film. Vso lepotičenje na stran, če bo zganjala takšne, bo naredila točno to, razbila zakon.
V končni fazi pa, če je ta zadeva bila tako ključna zanjo, tako zelo pomembna in kot se bere tudi usodna, mar res tega ni bilo mogoče razčistiti pred poroko, pred otrokom? Po mojih izkušnjah moški precej iskreno odgovorijo na vprašanje o tem, ali gledajo pornofografijo. Jaz zase lahko rečem, da preden se resno z nekom zapletem, vedno preverim, kako stojiva glede stvari, ki so zame ključne, tako ključne, da bi zavoljo njih tudi končala zvezo.
Za konec še nekaj besed o tem, kako za družino naredi vse, kako poskrbi da so vsi srečni in še nekaj tega je bilo. To se žal bere v smislu – jaz naredim to in to in zdaj v zameno pričakujem to in to. Tudi to ni ljubezen.
Ojej, ti kar iz svojih izkušenj povem, tudi moj si ga je “m. na roko” (pacek – ker ko vidiš tipa kako to počne pred pcjem se ti obrne želodec, meni se je do kraja in te slike ne morem dobit iz glave ko se spomnim nanj) in slike po mojem nikoli ne bom mogla zbit iz spomina, tako nagravžno se je zabubila v moje možgane.
Zato mi je danes pri vsakem tipu, pri katerem si mislim ali pove da to počne pred pcjem, slika jasna in to zame ni dec, ampak neka nagnusna gmota pri kateri se mi samo obrne želodec, ampak resnično obrne želodec, ne da mi to pač ni všeč, ampak mi je NAGNUSNO.
Moj je nehal ko sem mu povedala svoje, totalno je imel prepovedano bilokaj pornografskega preko neta (isto je bilo po porodu ko sem ga dobila), pa se je držal, ampak meni iz glave ni šla tista slika nikoli in cel odnos se je zrušil – zdaj ne vem če točno zaradi tega, bil pa je eden pomembnih dejavnikov, ker se mi je v tistem momentu seksualno uprl. V spominu pred pcjem ga imam kot neko opico, res no, ni smešno, to je tako nagnusno, da ni besed. Je bilo tako, da sem enkrat ponoči vstala med spanjem pozno ponoči, sem mislila da spi – ker je spal v drugi sobi, da se je naspal ker sem jaz dojila tamalega in je bil nonstop na prsih ob meni, ter naletim nanj pred pcjem. Lej, midva seksala po porodu nisva, iz večih razlogov, od tega da sem bila preizmučena, da sem bila šivana in me je doli vse bolelo, do tega da sem imela nonstop mastitise in preveč mleka ter probleme okoli tega, do tega da sem bila vsa mehka in brez energije, do tega da mi je bil seks tujka in nisem imela niti ene same želje po njem – počutila sem se neseksi, kronično bila preutrujena, pa tudi hormonov za seks nisem imela prav nič.
To je spoštoval, ker ni imel druge niti, ampak morem priznat da ko je nehal, nikoli več ni gledal, sem imela to pod mikroskopom, pa četudi nisva seksala še leto po tem ko sem ga dobila, ni več zijal. (zdaj pa je zavrt, hihi).
In še ena stvar je totalno ista kot pri tebi, moj je imel SAMO IN IZKLJUČNO porniče s starimi babami in mladimi tipi. Nagnusno. Prej leta in leta tega nisem vedela in ne skapirala, ker je to vse skrival, pol sem izvedela da je plačeval za eno “mamo prostitutko” (bila ca 20 let starejša od njega), no ja, ko sem povezala njegove porniče in tisto o mami prostitutki sem postala totalno malenkostna pri vsaki stvari in skapirala na koncu, da imam enega sinkota, ki si želi, da sem mu jaz mama, pomeni: da vodim seks, da sem glavna, da si “vzamem kot prava babnica kaj hočem” – on pa pasiven dečko ki nima pojma o dobrem seksu in obojestranskem zadovoljevanju, ker “prava ženska pač ve kaj hoče in si to tudi vzame”.Obup. Sem mu zaprla vsa, ampak res vsa vrata, samo če bi plačal bi še lahko seksala, pa še to po mojem ne, ker se mi je zagnusil ves njegov seks, dojemanje in gledanje na seks, te stare babe in vse to…
Poglej, konec koncev sva oba ranjena, on je z vsem sranjem prenehal, ne da je začel skrivat ali bilokaj, ne, res se je trudil in ni bilo več čičanja za pcjem ponoči, niti čez dan ne, ni bilo več skritih porničev nikjer – res se je trudil, ampak, to ni to. Ker to je njegov FETIŠ, skrit fetiš, za katerega se verjetno navzven sramuje. In jaz sem ga potolkla, mu ga zbila še bolj v notranjost, mu dopovedala da je bolan v glavi (je res???), da je psihopat in govorila sem mu, da bi rad očitno seksal svojo mamo (ja ja, haha, tak sem bila zagrenjena, da sem postala nek kvazi psiholog cccc). Hočem rečt, da sem svoj bes prenašala v najhujše besede, označevanja in poniževanja. In svojega besa sem se rešla, ker sem zmagala.
Dosegla vse, kar sem želela, pa še zmeraj je ostala slika in to, da zame več ni bil seksualno privlačen. Zagabil se mi je seks z njim. Pol sem si že res želela, da spet začne bulit te porniče, samo da da meni mir, on pa več ni hotel, hahaha in se je odločil borit za odnos. To je bilo še huje, ker … v končni fazi sem jaz zablokirala in mi je šlo njegovo dotikanje na jetra.
Kljub temu pa še danes vem, da je to njegov fetiš in fetiša se ne da ozdravit, lahko se ga samo zatre – a ostaja v njem, vsak dan, v majhnih stvareh išče neko mamo in če sem zelo pazljiva, slej kot prej vedno najdem neke znake tega fetiša v vsakdanjiku.
Pri njem sem dosegla, da je zdaj čisto seksualno zavrt, hihi (od prej ko je bil packon na kub), seksat več sploh noče, z nobeno. No ja, tudi to je po svoje dobro…Naj se pa gre nekam zdravit, kaj se pa itak ne bo šel, ker ga je sram priznat za stare babe, če je kao neki mačo in frajer.
Meni pa tudi, mi ne gre tista slika ven iz buče, ker sem bila ponižana, razočarana, sploh tudi to- za koji k.. ni prišel k meni in me masiral ker so me po porodu vse kosti bolele. Tako da po mojem mi je v tistem momentu, v tisti sliki ne samo podrl sliko o njegovi moškosti, ampak mi tudi pokazal kako malo spoštuje moje materinskost in to je resnica. No ja, je pa spoštoval mojo neseksualnost po porodu dobro leto, to mu spet štejem v dobro.
Ampak fetiš je imel tudi preden sem zanosla in še prej, ko sva imela super seks, si je iskal potešitev pri takšnih filmih, tako da… razlog ni pri “imeti seks s partnerko ali ne”, ker fetiš je fetiš in želja po tem je vedno, pa če je telesno še tako potešen….
No ja, potem se je še dečko trudil, samo zame več nikoli ni bil PRAVI DEC in to je to. Ni bilo več spoštovanja….In vsakega ki bi ga vidla pred pcjem ko to počne, bi označila za opico, čisto vsakega!
Na koncu je mogoče samo da greš narazen, vsak na svoj breg in neobremenjeno porihtaš reči v glavi, da nisi pod nobeno prisilo. Lahko dodelaš in predelaš bolečine, tisto bedno sliko – ali pa ne, to vsak ve zase, ljudje smo različni.
Meni je danes lažje, ma kaj lažje, super mi je proti tistemu trenutku…Biser ve da so pri meni vse nage babe tabu in gledanje porničev je zame varanje, ker sem prepričana, da če bi imel eno tistih omic pred seboj, pa bi ga htela poseksat, ga tudi bi, tu ne gre za neko kratkotrajno rajcanje, ampak za sliko in osebo ki ga vzburja. Poglej, še zdaleč da vsi tipi to gledajo, poznam dovolj drugih, ki na netu niti sekunde dneva ne prežive – niti neta nimajo doma ampak npr. imajo samo otroci pcje, poznam tipe ki jih tisto gledanje bab po netu ne rajca ker vedo da je keš zadaj ali pa tipi ki ne marajo izničevanje žensk (imajo radi kot enakovredne partnerice) tudi ne gledajo teh zadev. Tako da, tale izgovor “to počno vsi” je tako bolan in prozoren, da bolj ne bi mogel bit.
Isto kot bi rekli (in v določenih krogih med fanti, moškimi tole še kako ponavljajo): vse ženske težijo, vse ženske so kurbe, vse ženske se rade dajejo dol in ne vem še kaj. Ja k…, če se vse, se bom pa še jaz, a veš – to so neki izmišljeni stavki, ki samo opravičujejo nenormalna dejanja in nič drugega, ki so si jih izmislili ljudje v opravičilo ali zaradi svojih zagrenjenosti.
Ti sama pa moraš vedet, kje so TVOJE meje in kaj je zate normalno, ne to kaj govore po kafanah ali drugi, mnogo njih, nezadovoljneži in zafrustriranci, vdanci v usodo in ne vem kaj še vse. Ker ne, TO DA TEBE ZAPOSTAVLJA, SAM PA SI GA MEČE NA ROKO tam pred virtualno sliko, NI NORMALNO !!!! V bistvu je revež tudi on, odvisnež, nezadovoljenež, suženj svojih skritih fetišev, večen igralec in skrivač.
E. Durakovič pa je tako dobro opisal, da sem še sama ostala brez besed, eto – končno nekdo ki razume za kaj gre! Ker po navadi folk nima pojma, pa slišiš tu po forumu komentarje kot sta ta dva zgoraj “moje mnenje” in DejanA… Ker samim ni jasno, da jim nekaj ne paše, pa se tolažijo, da je to nekaj čisto normalnega, buljenje in odvisnost od porničev in da je nenormalen tisti, ki tega ne tolerira in razume, hahaha. To so zame že oprani možgani, oziroma, je res, da verjetno ene tudi rajca, če vidijo tipa ki seksa z drugimi in druge spet to rajca, ko vidijo da tipa rajcajo druge osebe.. Vse to je mogoče, ampak to so prej kot ne bolj redkosti…
Dejansko ni to samozadvoljevanje na porniče nič drugega kot beg in odvisnost, kot smo mi odvisni če vsak dan prihajamo na isto stran, po večkrat na dan, vedno ko imamo cajt, s tem zadovoljujemo svoje potrebe npr. po pogovoru (in zaradi tega prikrajšamo partnerja ki bi se rad pogovarjal z nami ipd)… Ampak, če se hoče, se da odvadit, dobro.. ampak fetiš odvadit???
Kako je s temi fetiši, kako se spopada z njimi, se gre to na kakšne terapije ali kje so razlogi, sploh tale pri moških mamica – seks, torej s starejšimi ženskami in kvazi neizkušenimi mladci??
Če se zatre, še zmeraj ne pomeni da se je pozdravil, ker se človek sam zatre, pa enkrat bo verjetno spet prišel na plano, se mi zdi da je človek ki zatre fetiš kot tiktakajoča bomba, nikoli ne veš zaziher, kdaj bo spet eksplodirala…. Kaj torej s človekom, ki ima čudne fetiše?
Ker npr. sama sem tako daleč, da ga več ne krivim, oz. si dopovedujem, da za to ni kriv sam, kriv je le da mi ni povedal, a po svoje ga razumem da ni – to je dokaj sramotno, imet enako starega partnerja, ker družba tako želi, sanjat pa o 20 let starejših, a le seksualno… Saj imel jih itak ne bi, za življenje…Ali pa..? (če bi si upal???). Ne vem no, za mojega vem da je bil nor name cel cajt in sem ga noro rajcala, samo moje predstave o seksu niso kompatibilne z njegovimi o seksu z mamico, torej sem se jaz umaknila, ne on. Postala pasivna, zanalašč, tak da se je pol on mogu trudit, kak sem uživala, hehe, ker sem vedela, da mora tip prek sebe, postala sem pač pazljiva na vse malenkosti, kot nek pes čuvaj, skratka: seks več ni bil užitek in spontanost, ampak samo še neka igra in ugotavljanje, če se je dobro spremenil ;))… Meni je bilo hecno, niti trpela nisem, če sem odmislila tisto sliko, a seksa je bilo ravno zaradi tega ful malo. Pa še malo sem dvignila kriterije, kdaj bova seksala. Počasi mi je bilo, da si najdem dobrega jeb…, moj lolek pa naj si ga meče na stare babe, ampak to pa mene ni bilo dovolj v gatah, ker varanje mi je pa res tisto zadnje… ampak pri nama je itak že bilo tisto zadnje… Morda bi bilo boljše, kaj vem. Ampak finta je bila, da bolj sem se umikala, bolj je norel za menoj, bolj si me je želel in res, dosegla sem to, da drugih niti povoha več ne, da je odvisen od mene, kot da ima nek boj s seboj – če bo premagal moj odpor, bo spet lahko seksal.
Vprašala bi še samo, kako je sedaj s temi fetiši. Je to mogoče spremenit, zatret, predelat? Ker tega ne morem verjet. Če bo npr. mene rajcalo ..hmmm, no recimo seks z mlajšimi dečki, ali pa rečimo z bodybilderji – tega ne bom mogla izničit v sebi, ne? To po mojem ostane vso življenje.. Kot pedofilija pač – s tem da pač seks s starejšimi (mamicami, babicami) ni kazniv, imajo eni spet tisto bolano ko z živalmi, tretji so nori na gangbang, četrti na prostitutke, peti na visoke pete, šesti na lateks, sedmi na bdsm, osmi na grob seks, deveti na nežen čuten seks ki jih je pomembno zadovoljitev partnerja na prvem mestu, pissing itd. Toliko je to vsebarvnega…
To ko izveš, vidiš, da je partner nek fetišist, te podre….. Še posebaj, če ti ni povedal. Jaz npr. sem ugotovila to po skoraj 10 letih veze, da ima rad stare babe… Saj mi ni povedal, ne? To ne povedo… po večini ne… Torej sem bila večkrat “nategnjena”.. Če bi vedla za ta njegov fetiš, bi verjetno ne bila z njim, ker seksualna kompatibilnost se mi zdi za en odnos še kako pomembna, je dovolj drugih problemov s katerimi se morajo pari in zakonci, starši kasneje spopadat…
Ko se odpreš, tam nekomu, ki te ne pozna, seveda moraš realno pričakovati vse…
Težko je nekaj zapisati točno tako kot je in se ne zaplesti, tako da bo napisano objektivno in ne čustveno. Težko se je izpovedati tako, da ne boš nekomu stopil na žulj.
Da ne pozabim, hvala gospodu Edinu za izčrpen odgovor.
Moje mnenje, tudi tebi, vsako mnenje odstira kak drug, drugačen pogled. Pa čeravno ti ni po godu, je morda povsem skregan z logiko ipd.
Stvar je v tem, da vsekakor moje dojemanje ljubezni, partnerstva ne more sovpadati z nikomer drugim. Ker je vsak človek individum Kar pa želim je, da trenutek, ko sem se počutila grozno in izdano, dam na hladno in ga trezno, s pomočjo, preučim. Preden odreagiram tako, da bi obžalovala.
Morda se Mojemnenje strinjava v enem pogledu…vedno sem mojim partnerjem govorila naj mi ne sadijo rožic, zdaj ko so zaljubljeni. Da jih želim spoznati tudi z napakami, oz. njihove intimne želje, zahteve,potrebe, ki jih ima vsak človek, tako kot jaz. Potem vsaj približno veš v kaj se podajaš. Morda rahlo naivno, pa vendar.
Ker sem se za drugi poskus odločila zelo težko in zavestno. In zdaj, ko sem se odločila, ne izstopam! Naredila bom čisto vse, da nama uspe. To vključuje tudi, da bom svoje napake, ki motijo mojega partnerja popravila. Predvsem pa želim, da je poleg mene srečen in zadovoljen, tako kot si tega želim jaz. Konec koncev si tega nadvse želim ker verjamem vanj. In ko sem dahnila da 🙂 sem dahnila da tuditežavam, ki so v vsakem partnerstvu neizogibne. In dahnila sem da, da jih bova skupaj rešila. Pot do rešitve pa je tokrat bila takšna-pismo medover netu. No, vsaj začetek, prvi kanal za ohladitev.
Pornografija se mi ne zdi pravi izhod za človeško stisko. Če bi moj partner rekel, da to nujno rabi, bi se pogovorila. Ne, nisem zadrta, meni tudi sex v anus ni ne. Meni nič ni ne. Vendar do vsega pelje le ena pot. In to je pot zaupanja, pot stopnjevanja, odkritega pogovora in strasti, ki se z leti nadgrajuje.
In tudi ko je ženska noseča, intimen odnos ni nemogoč. Ravno obratno, ravno v tistem času so hormoni na višku. Saj pa ja obstaja več zvrsti intimnosti, kajne?!
In morda me je pornografije strah, ker poznam njegovo družino in odnose v njej. Kajti trditev, da bi normalna ženska lahko bila ljubosumna na porno igralke, in ne kose mesa!, je plehka. Želim le, da bi stvari ki si jih želi, konec koncev tudi jaz, delila midva. Ker vem, da je nor name prav tako kot jaz nanj, ker to čutiva oba, le da …ne vem, kot bi ga bilo nečesa strah, a tega ne zna izraziti.
In še ena skupna točka, ne ljubezen in partnerstvo ni daj dam. Najprej dam in upam, da to osreči, vse naprej je pa itak logična posledica.
Zdaj pa z vsem spoštovanjem do drugačnih mnenj, bom zaključila z moje strani.
Kakorkoli že, iz vsega skupaj sem se naučila predvsem to, v kar sem verjela že prej,pa me je bolečina spozabila. Vse najine težave lahko rešiva le midva med seboj, s pogovorom.
Imejte se radi! In še enkrat hvala gospodu Edinu.
Tega tvoje pisanja sploh nisem bila sposobna prebrati do konca, ker se mi je resnično vse skupaj zagnusilo. To naj bi bil partnerski odnos? To, kar ti tukaj opisuješ? Partnerju si govorila, da je bolan in psihopat, ponašaš se s tem, da si ga potolkla in kakor zmagala s tem, ko si njega do konca uničila in to je bilo celo nekaj, kar si želela. Hvališ se s tem, da je on zdaj do konca seksualno zavrt in sploh noče več z nobeno seksati, ti se s tem hvališ? Naj me kdo razsvetli, kdo je tukaj hujši, nekdo, ki gleda porniče ali nekdo, ki sadistično uživa v tem, da partnerja do konca sesuje? In to, kar opisuješ, da se ti gabi, to odnos matrone in majhnega nebogljenega dečka, pa saj to vidva imata, ne v postelji, ampak v resničnem življenju. Ti njemu nisi partnerka, nisi mu žena, ti si njemu mama in to najhujša mogoča mama. Tako se do njega tudi vedeš. Lahko samo rečem, da sta se prav našla. Meni se to, kar si ti napisala, zdi pregrozno, tako zelo grozno, da prvič enega komentarja sploh nisem mogla prebrati do konca.
Sprašujem se zakaj potrebujejo moški, ki jih v času ženinega poroda hudo razganja zaradi pomanjkanja seksa, spodbudo v obliki pornografije na računalniku?
Jaz tega ne verjamem. Če mene razganja od pomanjkanja spolnosti, ne rabim nobene pornografije.
Se mi zdi tako beden izgovor. Sem mnenja, da pornografijo gledajo tisti, ki se po naravni poti ne morejo vzburiti.
Se popolnoma strinjam z uvodom, zaključujem pa takole: na skrivaj hodijo pred PC masturbirat samo tisti, ki jim je to všeč. In normalno, da se potem obdela do konca, ampak sama potreba po praznjenju nima pa s pornografijo popolnoma nič. Res prozoren izgovor, in me preseneča koliko ljudi temu verjame, in s tem samo dejanje tudi opravičuje.
Sem ženska, stara slabih 30 let, v zadovoljivi partnerski vezi, ki traja že skoraj 3 leta. Samozadovoljujem se najmanj 2x na teden ob gledanju porno filmov in pribl. na dva dni “na suho”, preden zaspim ali pa ko se zbudim…Uporabljam pripomočke, ali pa le prste. To sem počela že prej, ko sem bila mlajša.
Nimam nikakršnih travm iz otroštva, ne v sedanjosti, preprosto so mi všeč občutki in v tem ne vidim nič slabega. Filme pogledam na internetu, še raje pa jih kupim, ker je kvaliteta malo boljša. Ne zanima me vsebina, važno da se fajn poseksajo, še posebej če je v igri kak Rocco. In zakaj gledam porniče? Ne vem, preprosto me vzburjajo. Če gledam en prizor na TVju, je veliko bolj vzburjajoče, kot če mižim in se igram sama s sabo. Očitno JE nekaj na vizualni stimulaciji. Pač, prevrtim si do svojega najljubšega dela, gledam, si predstavljam, da se to dela meni in se božam in počutim se super! Orgazmi ob gledanju porničev so toliko boljši kot “na suho”.
Zakaj v vseh filmih moškim poturijo kako revijo, ko gredo dajat spermo? Ne vem kako je v resnici, sam, neki mora bit na tem, hm? Seksi perilo, seksi to in ono, prijetno za oči… vizualna stimulacija JE pomembna in potrebna. In za to/zato imamo porniče. Pač, nekateri pa kličejo na vročo linijo, ker so pa bolj za te variante… ponovno, nič slabega…
Ne vem zakaj je treba ljudi, ki jih vzburjajo podobe na filmu tretirat kot neke bolnike. Zakaj je treba zatirat strast v ljudeh? Zakaj si ne priznati užitkov? NNNNN – smiliš se mi, ker ne znaš uživati in ker nimaš rada, ne partnerja, kaj šele sebe. In grozljivo mi je, da so ljudje tako sebični in ne privoščijo užitka drugim, če ga že sami ne zmorejo okusiti. Ali pa si ne upajo.
Moje mnenje je da nekaj manjka tistim, ki so proti pornografiji, ne pa obratno. In kakšno ponižanje? Malo si poglejte znane porno igralke in igralce, kakšne imperije so si ustvarili. Bi se vam samo smejali v obraz, če bi jim rekli, da so jih silili… ne rečem, zagotovo obstajajo, ampak to nima veze s tem, da nekoga pornič vzburja.
In fetiši. Če nekdo gleda stare mame, to še ne pomeni da bi katero nategnmil, po domače povedano. Isto velja za trans in biseksualce, za kosmate, za debeluške, za marsikaj. Mene pač vzburja dvojna penetracija in VEDNO prevrtim na dvojno penetracijo. Ampak to še ne pomeni, da bi jo rada sprobala v živo. 🙂 Ja, včasih je meja zelo zabrisana, ampak tukaj govorimo že o problemih, ki jih oseba nosi v sebi in ki jih NI povzročila pornografija. Mogoče jih le potisne na plano. Nikakor pa nisem mnenja, da je pornografija VIR težav in problemov, kaj šele fetišev in obsesij. Vse to je v nas, vprašanje je le koliko in kaj si dovolimo…
Tega tvoje pisanja sploh nisem bila sposobna prebrati do konca, ker se mi je resnično vse skupaj zagnusilo. To naj bi bil partnerski odnos? To, kar ti tukaj opisuješ? Partnerju si govorila, da je bolan in psihopat, ponašaš se s tem, da si ga potolkla in kakor zmagala s tem, ko si njega do konca uničila in to je bilo celo nekaj, kar si želela. Hvališ se s tem, da je on zdaj do konca seksualno zavrt in sploh noče več z nobeno seksati, ti se s tem hvališ? Naj me kdo razsvetli, kdo je tukaj hujši, nekdo, ki gleda porniče ali nekdo, ki sadistično uživa v tem, da partnerja do konca sesuje? In to, kar opisuješ, da se ti gabi, to odnos matrone in majhnega nebogljenega dečka, pa saj to vidva imata, ne v postelji, ampak v resničnem življenju. Ti njemu nisi partnerka, nisi mu žena, ti si njemu mama in to najhujša mogoča mama. Tako se do njega tudi vedeš. Lahko samo rečem, da sta se prav našla. Meni se to, kar si ti napisala, zdi pregrozno, tako zelo grozno, da prvič enega komentarja sploh nisem mogla prebrati do konca.[/quote]
Tudi sama sem zgrožena nad prispevkom NNNNN in ne bi se mogla bolj strinjati z zgoraj napisanim. Nekateri ljudje dejansko vzbujajo grozo v vsakem normalnem človeku.
Moj vidik,
torej na kratko: samozadovoljevanje nikoli ni del intimnega partnerskega odnosa, marveč gre izključno za osamljen spolni odnos s samim seboj, ne glede na to ali smo ob tem fizično v zvezi ali ne. Pristno ali pravo partnerstvo, kot ga častimo, je odnos, v katerem vzajemno ljubezen označujejo najmanj ekskluzivnost intime, zaupanje, razmejitve ter odgovornost. Vse, kar iz teh okvirov odpade v nezavezujoč odnos s tretjo osebo (namišljeno ali resnično), je prevara – najprej samega sebe in obenem tistega, ki je z nami v odnosu.
Izhodiščno vprašanje in odgovor sta torej vezana izključno na partnerski odnos, zato se v razpravo o posameznikovem pogledu na pornografijo ne spuščam.
Vzdušje iz vašega odziva pa se mi zdi pomembno: to, na kar ste se vi uglasila in način, na katerega ste se odzvali, ima zvezo predvsem z vami oz. z vašim nemirom, in to vzdušje preveva veliko gnusa, žalosti, nemoči in krivde, s katerimi se najbrž še ne uspete učinkovito soočati (običajno se tega niti ne zavedamo dobro). Namreč, za razliko od izvornega prispevka, vi ne pišete kako zadovoljivo vam je v vašem odnosu s partnerjem, kako je partnerju v odnosu z vami ali imate družino, temveč opisujete zgolj vašo osamljenost in vaš nemir.
Verjamem, da vam bo grozno brati, kako je čutiti, da ste (vsaj) od samozadovoljevanja odvisni (“najmanj 2x na teden ob gledanju porno filmov in pribl. na dva dni “na suho”, preden zaspim ali pa ko se zbudim“). Vprašajte se, kaj bi se dogajalo z vami oz. kako bi se počutili, ko tega, kar opisujete ne bi počeli npr. teden ali 10 dni? Koliko nemira bi se nabralo, vseh težkih občutij, misli, čustev, ki izčrpavajo vaše telo že dolgo časa?
Želim le ovrednotiti vzdušje, ki nudi veliko snovi za refleksijo o tem, kako smo ljudje lahko zanikovalni do sebe (in smo pri tem resnično nemočni) in v iskanju stika s seboj počnemo stvari kar avtomatsko, samoumevno, nekatere reči se nam preprosto dogajajo ne da bi si zares vzeli čas za razmislek o tem kaj počnemo (v vseh naših odnosih).
Poskusimo si dati več spoštovanja in iskrenosti, še posebej do svojega telesa.
Lepo vas pozdravljam!
Jaz se kdaj samozadovoljujem vsak dan, včasih pa tudi po več tednov ne. To sem napisala zato, ker ste tisti zgoraj pisali o neki odvisnosti. Jaz to počnem, ko mi paše. Nikoli iz nobene bolečine. V končni fazi, ko imam kakšno bolečino v srcu, tega ne počnem, ker mi niti paše ne.
Napisali ste, da samozadovoljevanje ni del partnerskega odnosa. Lahko je, lahko pa tudi ni. Če mora eden izmed partnerjev to, da se samozadovoljuje, drugemu prikrivati, potem seveda ni. Hvala lepa za takšno partnestvo. In še nekaj. Z vsem dolžnim spoštovanjem do partnerstva. je super lepo, da se zagovarja do zlivanje enega z drugim, realnost pa je takšna, da gre polovica zakonov narazen, žal. Avtorici te teme očitno razpada že drugi zakon. In pri takšnem stanju stvari še vedno zagovarjati, da je spolnost samo v dvoje in tako poniževalno pisati o ljubezni in spolnosti s samim seboj … Da, v končni fazi v polovici primerov ostanemo sami s seboj. Zakaj ne bi smeli imeti radi svojega telesa? Če se jaz kaj vprašam, je to začetek vsake zdrave spolnosti. Ne moreš imeti zdrave spolnosti z drugim, če ne ljubiš svojega telesa. Vi pa to povezujete z bolečino? Nisem strokovnjakinja, ampak rekla bi, da v tej temi največ bolečine in nezdravega veje prav iz sporočil Akase in NNNNNNN.
Koliko očitkov in obtoževanja dvema ženskama, ki sta se izpovedali?..
kdor ni sam v podobni situaciji, lahko razpravlja o ‘normalnem’ sproščanju energije in bogih moških, ki si ob ‘groznih’ ženskah iščejo varen pobeg v pornografijo…
tud sama sem poročena leto dni. tud sama sem privlačna, aktivna, družabna itd. ženska. kar se tiče spolnosti sem dojemljiva za vse… z možem sva prvo leto najine zveze tud po petkrat na dan sprobavala vse možno. glede porničev sva se pogovarjala že takoj nazačetku in me SPLOH ni motilo, da jih gledava skupaj (njemu je to sicer pomenilo več, a dokler intima (ljubezen, varnost, zaupanje štima) kaj bi pol oporekala? napaka… slej kot prej pristaneš v vsakdanjiku, s problemi, stresom. še zmeraj se trudiš maksimalno ohranjat majhne pozornosti, romantiko, strast.. in tud moj je ljubeč, vesel, pri nama štima vse ostalo. zakaj pri bogu je torej prišlo do tega, da vse večkrat hodim v posteljo sama, da on počaka da zaspim in pol opravi ob gledanju tv? se sploh kdo od vas ki ste polni očitkov in ‘pametnih’ komentarjev, zaveda kakšne vprašaje in dvome in analize sproži to v glavi normalne žene? kaj delam narobe? sem kriva jaz? nisem več privlačna? sem se spremenila? ga kaj teži? zakaj se ne obrne name da se pogovoriva? zakaj beži iz pogovora, ko mu to omenim? ne, ne delam si problemov, ne razdiram zakona. razumem, da ga to očitno po svoje tudi rajca. vsekakor pa je dejstvo da sem jaz v najini splolnosti bolj aktivna-dajem pobudo še in še, na koncu pa izvisim, me zabije, se izgovarja na GLAVOBOL (Aa ni to moj izgovor??????????) in pol čakam in čakam in čakam, ker njemu ni več kot 1xtedensko…vredu, prav….ma pač drug način želenja in hotenja, sam, ZAKAJ POL uredi sam pred tv, če je uro prej jamral z glavobolom???????…. kako naj to razumem?
pravi, da se obremenjujem z nič (ok, sem samo nepotešena, ampak jeb.. ga), da mu pač paše malo kasneje, da grem prehitro spat in še zmagovalen izgovor: da sem ga zadovoljila v vseh možnih pogledih in mu je libido očitno padel, ker nima več neizpolnjenih fantazij??????????!!!!!!!!!
počutim se bedno, celo nezaželjeno, poskušam odmislit, pa ne morem. nočem rinit vanj ker tako ni efekta, nekako se oba pretvarjava da je vse ok. jasno pa je, da postajam vse bolj nezaupljiva, tečna in se s tem morim v skrajnosti…
ne očitat zgrožena, moje mnenje in ostali…če niste sami v tem.
treba je razumet da kolikor imajo moški svoje želje in fantazije, toliko imamo tudi me svoje predstave o varnosti in zaupanju in intimi. ko se tako intimna stvar v zvezi spremeni, to fejst boli. in dejstvo je tudi , da bo vsaka od nas pač morala najti svoj način kako predelat in uredit pred svojim predpražnikom.
