Vedno znova doživljam stvari in živim življenje z vsem vred kar prinaša,predvsem veliko bolečine,stvari in čustva prihajajo in odhajajo-ostajajo pa vedno stvari,ki so neizbrisljive…ko smo postale posebne zato,ker imamo za sabo najhujšo možno izkušnjo…Morda članek ni prišel v pravi del foruma,ali pa kakor vzameš…Prepričana sem bila,da sem s svojimi izkušnjami pridobila nekaj imunosti na slabe vplive iz okolice…sm jo nekaj,ne pa toliko kot sm pričakovala…Ljudje prizadanejo,zelo in najhuje je,da storijo to tudi zavestno in z namenom.To doživljam.In prizadeta sem,zelo,da so ljudje tako nesramni,da me boli srce..Vedno znova se zgrozim,da smo najstrašnejša bitja mi,tisti,ki nam je bila dana zavest in razum in to uporabljamo v najbolj krute namene..

Nataša, veš da imam za seboj že kar nekaj hudih stvari, a vedno sem jaz nekako bila “blažilec” za nesramnosti in razne provokacije in kljub temu, da mi je mož velikokrat rekel, da sem bedasta, naj temu naredim konec, ker sem potem samo žalostna doma in trpiva midva, predvsem jaz, sem vztrajala kar nekaj let…No, do Bineta, ko sem se zaklela, da bom vedno rekla, da otroke imava, saj jih imava,le da so žal odšli, predno bi jih lahko okolica videla in ko sem enostavno, brez nesramnosti “odrezala” nekaj ljudi iz svojega življenja. Še vedno smo na pozdravih, nisem seskregala, a obiskujem jih več ne in veš kaj, moje življenje je lepše in mirnejše, predvsem pa brez dodatnih žalosti!
Upam, da nam novo leto prinese še več smeha in zadovoljstva v krogu nam dragih ljudi

lp
škratek