moja tia
rada bi napisala svojo zgodbo.Danes je 1mesec odkar moje Tie ni vec.Zelo jo pogresam in jo imam rada.Bila je stara 5dni ko je dokoncno zaspala.Imela je sindrom hipoplasticnega levega srca.Zelo sem se veselila svoje puncke,cela nosecnost je potekala vredu,rodila sem v 38 tednu,dva dni pred porodm so mi povedali da moja Tia ne bo zivela dolgo.Svet se mi je podrl.Ampak sem bila vesela,da sem lahko mojo puncko drzala v narocju vseh pet dni,tudi zadnji dan.Bila je zelo lepa imela 3,30kg in 50cm,sploh ni bila videti da bi bila bolana.Zadnji dan sva jo krstila,toliko je se zdrzala,vecer ob pol sedmih je zavedno zaspala.Pokopala sva jo v grobu moje babice in dedeka,tako da ni sama.Sobo sva opremila na vrata sva napisala njeno ime,zdaj pa je vse zaman.Se zdaj ne morem verjet da je ni vec.Vsak dan greva na grob in ji prizgeva svecko in ji povava da jo imava zelo rada. Zelo te imava rada in te pogresava.mami in ati.Zdaj vidim da nisem sama ,ki je izgubila otroka,socustvujem z vami
zelo mi je hudo,ko berem tvoje besede.žal mi je,da morata to preživljat.trenutno sploh ne najdem besed.tud najin aljaž je decembra umrl.rodil se je z enako srčno napako kot vajina pikica.živel je osem dni.zelo sem hvaležna za teh vsaj osem dni.
drug drugemu bosta zdaj največja opora in tolažba.
če želiš me lahko kontaktiraš na zs.
zs je zasebno sporočilo (preko foruma).drugače pa me lahko preko maila kontaktiraš
hvala za naslov,to je pa moj [email protected],tam mi kaj napisi ce hoces kako se je pri tebi odvijalo,ce ti ne bo prevec hudo.hvala